Podražitve...

4. sep 2012 9:57

Okej, da ne bo nesporazuma, ne kritiziram vrtnarjenja in družinske samooskrbe.

Trdim pa (videno tam, kjer so ljudje še zaposleni), da preprosto ni zadosti ustvarjalnosti in energičnosti pri ljudeh, ki so salamensko dolgo hodili v šolo in ki jih delovni pogoji niso pretirano zdelali - pa nekako ni presežka. Pa vedno so "kao" krivi drugi. Saj velikokrat vso. Ampak ne za vse.

Primer: Slovenija je po poraščenosti z gozdom, tretja v Evropi. In kje, prosim lepo se to pozna na družbenem bruo produktu? Kvečjemu v delu, ko se izvaža sekan les, predelave pa nobene. Je vrsta pohištvenih tovarn zaprla svoja vrata. In ja, v devetdesetih odstotkih so zaprli svoja vrata zaradi pobesneli skorojevičev, ki so lomastili in grabili po ekonomiji in za sabo pustili prazne tovarne. Ampak kaj je pa z 10%. Kje je pa bila kakšna znosno dobra ideja?  Se spomnim pri nas, ko smo menjali parket. V trgovini smo določili parket (ni da ni, vse parkete na svetu se da narediti, od hrasta do tika) in potem je v desetih dneh prispel lep kargo iz Avstrije (tam nekje blizu Amstetna, to je tisti kraj, kjer so imeli Fritzla) in so lepo zložili ljubke zabojčke, v katerih je bil parket po naših željah, že lepo polakiran (tako kot naročeno) in potem je polagalec v naslednjih dneh zadevo lepo položil. Jaz sem vmes malo kontaktirala z izdelovalcem tega parketa in so mi lepo razložili da

- večino lesa itak uvozijo, precej tudi iz Slovenije

- in da potem tisti les posušijo, spustijo skozi CMC mašino, polakirajo in naredijo personalizirane zabojčke (na zabojčku je tvoj priimek) in pripeljejo na lokacijo do 500 km

- to delajo s plusom in se širijo, ker so odkrili tržno nišo.

Ergo, onim v Amstetnu se splača, pri nas pa se nobena stvar ne splača, se večina idej toliko časa razdeluje, da se ugotovi, da se ne da izvesti....in potem se jamra in pri tem sladostrastno uživa.

Vendelina jr.

4. sep 2012 10:40

Po zadnjem potresu v Emiliji Romagni sem se pogovarjala s svojo italijansko insegnante o posledicah, in mi je razlagala, kako bo začasno prenehalo obratovati kup malih high-tech produkcij in se že tresejo hlače medicinskim dobaviteljem, ker na primer eden od tistih obratov zalaga pol Evrope z dializnimi kompleti in drugi drugo polovico z umetnimi srčnimi zaklopkami. In sem pomislila, kako so v časih socializma prisegali na tako imenovani policentrični razvoj, in kako je v dvajsetih letih iz tega policentričnega razvoja preostala le še masovna migracija meščanov na deželo, iz katere je nastalo eno samo ogromno spalno naselje, odkoder se vsako jutro orjaška masa vozi v mesto in popoldne nazaj. In kako pravzaprav zadnjih petnajst let pred vsakimi volitvami poslušamo razne neslanosti o partizanih in domobrancih, nihče pa ne zna ali noče sklicati sveta modrih, ki bi naredili en brain-storming za novo paradigmo, in vsaj zadnjih petnajst let je jasno, da s staro enostavno ne bo več šlo. In tukaj niso krive niti štruce v smetnjakih niti polni vozički v nakupovalnih centrih, to je samo simptom. Še najmanj so krivi tisti, ki so polnili vozičke, zdaj jih pa ne morejo več; vzbujanje krivde pri končnih potrošnikih samo zamegli dejstvo, odkod je ta kriza prišla (in odkod bo prišla spet naslednjič čez 20-25 let, ker je cikličnost v naravi trenutno prevladujočega ekonomskega sistema, ki samega sebe imenuje kapitalizem, se pa v resnici spet približuje fevdalizmu, če že ne sužnjelastništvu - kar preberite si kakšen starejši učbenik zgodovine, ki ga še ni sram marksistične analize o proizvodnih silah in proizvodnih sredstvih, kaj pomeni imobilnost delovne sile in mezde, ki so na meji preživetja ali tik pod njo). Nimam ravno časa naprej razlagat, ampak najbolj me nemočno jezi, ko gledam parlament in razmišljam, da celo z žrebom med celotno polnoletno populacijo z narejeno srednjo šolo in opravljenim šoferskim izpitom (kar za moje pojme pomeni približno kompetenco za spopadanje z vsakdanjimi problemi) ne bi mogli najti jagodnega izbora takih kretenov, z zastrašujočim trendom zadnjih let navzdol. In da bi iz vrst kulinarike za moje pojme najbrž dobili svet modrih, ki bi po brain-storming kapaciteti odločno presegel zbor včeraj na Bledu sami-sebi-lepe-pesmice-prepevajočih. Ko ga bo kdo hotel sklicati (namreč svet modrih), se javim; to, da sem zagovornica prosvetljenega absolutizma, sem pa tudi že kdaj povedala. (da mi je v Kopru najbolj všeč novi zapor in da bi vsako mesto moralo delati na teh kapacitetah, pa tudi.) lp, proxima

4. sep 2012 10:46

Tukaj si me pa dobila. Kar najbolj sovražim, največkrat slišim, namreč, saj se ne splača. Včasih se moramo žal posuti s pepelom in priznati, tudi sami smo čisto majčkeno krivi. Čisto majčkeno smo se zazibali v udobje, kateremu je zdaj nepreklicno konec. Slučajno tudi v mojem mini gozdičku sekajo nekaj bukev, zato sem se družila z logarji in gozdarji in marsikaj slišala, kar je napisala Vendy še kako drži. Škoda. Imamo pred nosom pa pustimo, da drugi kujejo dobiček. Samo v Bauhaus je treba iti, pa ti je vse jasno.

 

 

 

naor

4. sep 2012 10:47

Ja, sprijaznit se bo treba, da "Jazbinškovega zakona" ne bo več :)))

Maxi25

4. sep 2012 11:14

proximo za predsednico................ ma kaj predsednico, saj je carica!.

ežoj

4. sep 2012 11:20

Proxima, imaš moj glas!

 

Tista o vzbujanju krivde pri končnem potrošniku je pa itak.....

Včeraj nekje zasledila naslov.: Bogati za krizo krivijo revne. Želodec mi ni dovolil, da preberem (zaupam svojim prebavilom)...

Bom poskusila danes.

 

Mygrace

4. sep 2012 11:24

Proxima

rrr

4. sep 2012 11:31

Eh, se bojim, da če znam povedat, kako me čevlji žulijo, še ne pomeni, da bi jih znala tudi narest. Ampak za svet modrih se pa vseeno javim. lp, proxima

4. sep 2012 11:45

proxima, bi te podprla.

Ampak, okrog tega, da se pri nas nič ne splača, bi bilo treba pa še kaj povedat.

Predvsem to, da je pri nas vsak s.p., d.o.o. in kar je še teh, preobremenjen z davščinami, prispevki temi in onimi  - potrebnimi in nepotrebni (obrtne zbornice, ki za njih nič ali skaoraj nič ne naredijo, od njih pa vlečejo velike denarje) itd.

Pri nas je država preprosto preveč požrešna, dokler je dobivala kredite v tujini je bilo prav fino, zdaj pa jok in stok.

rosie

4. sep 2012 11:46

Ah, Maxi, ne jamraj.

Jazbinškov zakon je bil, pa so večino njegovih sladkih sadov poželi tisti, ki so tako ali tako že enkrat prej tako rekoč zastonj dobili družbena stanovanja. Večina pa od njega ni imela nič. Tvoja generacija misli, da je v brezizhodnem položaju, to je mislila tudi naša, ko si je postavljala samostojno življenje, pa so mislili tudi tisti dvajset let prej in tako nazaj do Potočke zijalke. Odrasti in se postaviti na svoje noge nikoli ni bilo lahko in malo je bilo (in bo) tako srečnih, da jim bodo stanovanja, avti, službe ali dosmrtne rente kar tako padle z neba (jaz bi tudi vzela, če bi meni od kod kaj priletelo.... pa ni - kot tudi večini drugih ne). Kolikor vem zase, je bila naša domovina (kakor koli se ji je že reklo) vedno v krizi - je bila kriza v šestdesetih letih (saj se še spomnimo "starih" in "novih" dinarjev), potem je bila stabilizacija, pa dezintegracija, pa tranzicija, zdaj je kriza kar tako, pa čez 20 let bo zanesljivo spet - ampak ljudstvu je še vedno šlo tako dobro, kot je samo poskrbelo zase. Ja, presneto smo se razvadili zadnjih 15 let, pa to ne na račun svojih dosežkov, ampak na puf. In tega smo zdaj pač začeli odplačevati. 

Sonja