Marelični gosti sok

Redkokdaj pijemo sokove, če pa že probamo take, ki so doma narejeni. 

Prosim za nasvet kako narediti dober marelični sok. Marelic imam na zalogi ogromno, zdaj pa ne vem kaj še z njimi. Nekaj jih bom vložila ampak to pri nas ne gre ne vem kako v promet, zato bi rada naredila dober sok.

Hvala za nasvete :) 

7. jul 2012 12:18

Blendanje z vodo, dokler so sveže. Potem pa zamrznjene... (pa take se potem uporabijo še za pite, cmoke, pecivo).  Lahko se pa pokombinira z limono, meto, meliso... itd.

8. jul 2012 9:20

Odlično hvala. Glede zamrzovanja, a kar zmrznem? Npr polovičke?

8. jul 2012 9:48

Zmrzujem polovičke, zalite v sladkorni sirup.

8. jul 2012 10:22

Odlično hvala. Glede zamrzovanja, a kar zmrznem? Npr polovičke?

8. jul 2012 11:44

Enkrat pred leti sem ga delala in je bil odličen in sicr tako:

Marelice sem izkoščičila in v električnem sokovniku "iztisnila" sok. Na cca 7 dcl tega gostega soka sem dodala še 3 dcl vode in 8-10 dkg sladkorja ter malo citronke (da sok ne postane temen). Vse skupaj sem zavrela, pobrala pene in nalila v vroče steklenice ter dobro zaprla. Koliko bo sok gost je odvisno od vrste marelic, nekatere so bolj, druge pa manj sočne. Jaz sem dala v steklenice s kronskim zamaškom, danes so bolj popularne steklenice z malo širšim vratom. Kolikor se spomnim je bil sok res več kot odličen, vendar je pa z njim kar veliko packanja. tak sok je res pravi gosti sok, lahko pa se mu kasneje doda še malo vode - kolikor imate pač radi "gosti" sok.

Pri nas tudi ne gre ne vem kako v promet kompot, vendar ga jaz uporabim tako, da polovičke marelic nadevam po jogurtovem biskvitu in dam peč - tak biskvit je potem zelo sočen in meni odličen. Tako pa porabimo kar nekaj kozarcev kompota, ker je pecivo res zelo hitro narejeno.

Uspešno "predelavo" zaloge marelic in lep dan.

8. jul 2012 13:53

Ravno te dni delala:

2,5 kg izkoščičenih marelic

1,5 l vode

To skupaj skupaj skuhaš in naj vre 10 minut. Potrm zmiksaš (jaz sem kar s paličnim mešalnikom).

V drugem loncu zavreš

7 l vode

1,5 kg sladkorja (jaz sem samo 75 dag, ker so bile zelo sladke marelice)

4 dag citronke (za moj okus preveč, naslednjč bom dala 3 dag ali še malo manj).

Ko sladka voda zavre, vanjo vliješ marelično kašo. Med vrenjem vlivaš v tople flaše, ki jih takoj zapreš. Počasi pokrito hladiš dan ali dva.

Sok je osvežilen, ni presladek. Kot sem že omenila, je bilo samo citronke za moj okus preveč.

9. jul 2012 8:19

Obožujem marelice, grejo pri nas lepo v promet in ne pridejo do marmelade, ker jih prej pojemo. Največj jih pojem jaz.

Drugače pa: tule se je že velikokrat pojavilo vprašanje v stilu "imamo toliko do preveč tega sadja/zelenjave/jajc/dodaj po želji.....in ne vem, kaj narediti s tem, moji tega ne marajo..." In pri vprašanjih, ki gredo v tako smer, si vedno mislim naslednje:

- Pa zakaj, za božjo voljo, ženske stalno mislite, da je treba nekaj predelovati, vlagati, skratka si dajati delo, če pa tega vaše pleme evidentno ne bo konzumiralo? A zato, da se zamotite in da potem v nadaljevanju izpadete blazno vestne gospodinje, ki so non-stop za štedilnikom, tudi kadar to ni njihov izbor temveč bolj od  zunaj vsajen imperativ? A ni več haska, da si lepo urediš roke kot pa da delaš marmelade in sokove, s katerimi bo treba v nadaljevanju siliti ostale?

- Če pleme tega ne mara, ne je ipd, potem je treba preprosto nehati s takimi opravili in naj si pleme to izkušnjo do naslednje sezone zapomni. Ker resno, zakaj pa imeti toliko sadnega drevja, če zraven ni odgovornosti, da na tem drevesu raste kvalitetna hrana? Oziroma, kje na poti se je ta odgovornost izgubila.

- A v soseščini ni pa čisto nobene familije, kjer so se izgubile službe in so majhni otroci in če kdo, potem otroci potrebujejo veliko sadja za svoj razvoj - in taki bi bili veseli marelic.

9. jul 2012 9:21

A veš Vendelina, ne gre tako preprosto.

Jaz imam vsako drugo leto podoben problem - vagon kivija, tudi če bi ga marala, bi bilo sto kil preveč celo za moj želodec.

Pa sem (ne šele lani, že pred leti, kličem pa vsako drugo jesen) klicala lokalni in malo bolj sosednji vrtec - ne smejo vzet, samo s takim ali drugačnim certifikatom ali kaj.

No, pa sem poklicala še v dom za starejše, pa v bolnico pa na županstvo - nobeden, razen ene občinske uslužbenke ne mara tega sadja, pa še ta bi ga vzela samo, če bi ji ga dostavili na dom.

Sem šla vprašat tudi branjevce na zelenjavni trg, ga ni, ki bi se mu ljubilo ali splačalo pobrati sadje in ga prodati ali kot prijaznost podariti naprej.

Porton puščam odprt, ne samo oktobra in novembra, pa očitno nihče ne rabuta več. Ja no, kakšni še pridejo, pa potrgajo napol zrela granatna jabolka in jih zabrišejo v okno.

Očitno v moji soseščini nobena familija nima članov brez služb, če pa so, njihovi otroci očitno zahtevajo drugo sadje.

Potem pa dobesedno moledujem prijatelje, žlahto in znance naj pridejo in poberejo prekleto robo.

Saj pridejo in poberejo tisto, kar se da brez lojtre, sem jih vesela in je lušno, ko imamo jesenski žur z brodetom, pečenko in eno od tort po receptu tete torte.

Ah Vendelina, če bi z aktinidije visel krompir pa jagenjčkova stegna... pa kakšno vedrce s paradižetom... bi tudi jaz znala cenit sadje.

9. jul 2012 9:43

Daj mi koordinate, bom vsak teden pobirala kiwi. To takisto obožujem

9. jul 2012 10:11

Uh, in zdaj se ena kar naenkrat razburja, ker nihče noče rabutat?