Ljubezen, marjan rožanc

Moj sin piše esej iz   zgoraj navedene knjige.   Esej ponavljajo, ker so bili rezultati porazni. V kolikor ima katera (ri) kaj na to temo  prosim za pomoč. Sicer ne podpiram lenobe, naročila sem mu še eknrat prebrati knjigo in odgovoriti na podana vprašanja oz. napisati esej. Ker  se bojim, da ta moj slovencelj   spet ne bo zadel bistva, šolsko leto pa se bliža koncu, ne želim njemu in sebi nepotrebnih težav.    Mislim, da je bila ta knjiga na maturi 2002.    Obiskuje drugi razred gimnazije.

Še enkrat prosim   in vnaprej hvala!

sonce51

Temo je spremenil(a) sonce51 dne 20. maj 2012 23:00

20. maj 2012 23:21

Podobne težave poznam od blizu, z mojim nečakom. Fant tip za fotziko, kemijo, matematiko, angleščino, slovenščna pa nikamor. A z vztrajanjem, da kakšno knjigo le prebere, včasih celo po tistem, ko je najprej povzetek prebral, pa je bilo premalo za dobro oceno, je zdaj, v tretjem letniku, prišel do štirke in zadnji esej je celo pisal pet. Smo pa z njim debatirali o knjigah, posameznih delih, o sporočilih pesmi in del posameznih avtorjev ... Težko je šlo, a se je splačalo. Je pa res, da smo doma "bralni tipi", mali pa ni bil in tudi nikdar ne bo. A ker hoče (mora) imeti dobro oceno, je zavihal rokave.

Z vsebino ti pa ne morem pomagat, knjige nisem brala.

20. maj 2012 23:53

Sem ena tistih, ki je Ljubezen imela na maturi, ampak ne vem, kako bi ti lahko pomagala. Mi smo v 4. letniku pisali vsaj deset, če ne več, esejev o Ljubezni in ostalih dveh knjigah, pa je bil esej, ki smo ga dobili na maturi, še vedno čisto unikaten in nam vsi tisti prejšnji niso nič koristili.

Knjigo smo sicer predelovali celo leto, vendar smo bili še generacija, ki je imela zapiske v zvezkih, ne na računalniku. Najbolje bo res, da še enkrat temeljito prebere knjigo, hkrati pa še povpraša profesorja, zakaj je dobil nezadostno. Pri nas je bilo namreč veliko takih, ki preprosto niso skapirali, kako pisati esej, in jim še tako natančno branje knjige ni pomagalo. Ko smo se jim v 4. letniku bolj podrobno posvetili in se je profesorica ukvarjala z vsakim posameznikom, je večina ugotovila, kje so delali napake. Mogoče si bo tvoj sin s tem prihranil dve leti slabih ocen. :)

Aja, sta pa na dijaski.net dve obnovi Ljubezni.

http://www.dijaski.net/slovenscina/obnove.html

21. maj 2012 0:35

Kolikor se še spomnim gimnazijskih let so bili razlogi za slabe ocene na esejih večinoma ti:

a) pravopisne težave: če ni nek hud bralec, bi si upala trditi, da je to velik kos težave. Naj lepo odpre prvih 50 strani Pravopisa, notri so razdelana vsa ločila in raba le - teh, po večkratnem branju in študiranju si bo kratkoročno dvignil oceno pri slovenščini, dolgoročno pa pridobil eno sila redko vrlino - sposobnost tvorjenja jezikovno prebavljivih sporočil, kar je dandanes silna redkost.

b) selling a fridge to an eskimo: ne vem kako bi temu po slovensko rekla, skratka gre za ali prodajanje čiste obnove na osnovi prebrane ali pa še to ne, za prodajanje nekega luknjičavega znanja pridobljenega iz obnov snetih na netu, kjer so imena junakov zatipkana, izpuščeni pomembni dogodki in povezave v delih, skratka blefiranje, da si delo prebral, potem, ko te pa profesor dobi pa še vehementno zatrjevanje, da kako si profesor drzne ti reči, da lažeš - iz obnove je tako treba izbrati samo fragmente, nekaj imen in par dogodkov, najboljše če so taki bolj "skriti", nedostopni na dijaski.net, ker s tem dokažeš, da si delo res prebral, in jih potem s svojim razmišljanje in mnenjem povezati v daljšo celoto.

c) ignoriranje opornih točk: načeloma se pri esejih dobijo oporne točke, to je nekih 3-6 stavkov/vprašanj cca., katere je NUJNO zajeti v eseju, če se izrazim bolj plastično: če so oporne točke kakšni so tvoji otroški spomini na pripravo hrane, kakšno hrano ješ sedaj v odrasli dobi in kaj meniš o klišeju, da naj bi ženske kuhale, to pomeni, da moraš imeti vsaj 3 odstavke, kjer v prvem opisuješ kako je tvoja babica fino kuhala in te zvlekla v kuhanje, v drugem poveš kaj o tem, da se sedaj nažalost hraniš večinoma zunaj, ker nimaš časa kuhat, v tretjem pa da je kuhanje umetnost in da spol umetnika sploh ni važen, važen je izdelek - to troje je neizogibno, če kaj od tega ne odgovoriš, izgubljaš točke, če dodaš še četrti paragraf, kjer zgoraj našteto povežeš in poglobiš, dobiš kako dodatno.

Toplo ti priporočam, da sin (star je ene 16 let, več kot preveč, da uredi šus pri slovenščini sam) premisli, koliko je "kriv" pri zgoraj naštetih opcijah. V primeru, da je zdrav fant, ki nima kakih težav dislektičnega in podobnega tipa, se čisto lahko z vajo pritolče do kake trojke, če ne višje. Pa ne nasedaj na kaka stokanja, da on pa ni za slovenščino - jaz tudi nisem za matematiko, študirala družboslovje, ukvarjam se s tujimi jeziki itd. pa mi še kako prav pride srednješolska matematika (sem se jo oreng učila, jo razumela in imela 5 pa bi si še vedno blazno želela, da bi znala več, ker v tem našem "vsakdanjem in preprostem" življenju ubistvu dostikrat rabiš dokaj nevsakdanje stvari, da razumeš tok dogodkov in kolikor toliko uspešno živiš).

21. maj 2012 0:38

Joj pa večna dilema: zakaj se enice in alarmi zaradi njih zmeraj pojavijo po 20tem maju?? Kako je prej lahko imel pozitivno, saj se eseji pišejo več kot enkrat na leto oz. če je že prej škripalo, a ni tega nihče opazil in zagnal kurative že pozimi? Res, tega nisem nikoli razumela...

21. maj 2012 6:38

Vsem hvala za pomoč. Viva Meier mislim, da ima teževe navedene pod  točko a,b in c. Je tak bolj naravosloven tip, ni neka perla, je tam nekje v sredini, skratka nezadostne ocene ga običajno ne mučijo. Do sedaj je esej napisal za neko kilavo dvojko, pri tem pa mu ni šlo. Zavedam se, da se bo tega moral lotiti sam in izpiliti do četrtega letnika, ko ga čaka esej na maturi. Razmišljala sem v to smer, morda ima katera esej na to temo napisan in bi mi ga poslala, da si ga prebere. Vem, da se pisanje eseja z vprašanji usmerja, samo toliko, da bi videl na kakšen način se napiše in si morda kakšno razmišljanje o ljubezni tudi zapomnil.

Torej še enkrat hvala, on se  bo pa že moral potruditi in napisati, kot je treba.

21. maj 2012 8:08

Sin ( prej tudi hči) moje prijateljice sta imela teževe pri slovenščini. Njuna mati ( naivna ) mi je nekoč povedala, da je njej biser pisal pri slovenščini šus, ker je to neka zadeva, ki jo lahko pišeš ena ali pa pet.

Poizvedovanje me je pripeljalo do ugotovitve, da so pisali esej iz književnosti. Tu ni kaj dosti blefiranja. Pob jo je prepričal, da je to nekaj neznosno težkega. V resnici tudi je, če si len  in te zanima le to, kako bi imel poklic, da bi prišel do veeeeeliko denarja.

Ne bom modrovala o tem, kaj je potrebno znati za dober esej. Meni se zdi pomembno, da se naučijo analize določene vsebine, da so jo sposobni skrbno prebrati, analizirati in nato podati primerno vsebino z lastnimi opazkami.

Ampak tako je pri vsakem delu. Če nisi sposoben pozornega branja,analize in lastnega komentarja,si lahko samo še kak direktor. Vsi arhitekti, kemiki, fiziki, novinarji  to morajo znati. To je le vaja za bodoče projektno delo  in le s specilanimi z nagnjenji te potrebne veščine ni mogoče izključiti.

Čeprav je res, da sem tudi sama kot maturantka razmišljala, zakaj se moram učiti brezvezno atomsko fiziko do te mere, da se mi je ponoči sanjalo, da sem razpadna konstanta ( z dvema ulomkoma) in da moram poznati vse podrobnosti kot tistii moj sošolec, sedaj fizik. Vsekakor pa sem esej ( temu se takrat ni reklo tako zelo pametno), o ljubezni, tisto majsko dopoldne napisala dosti bolje kot on. Sva ga že med uro zamenjala in prebrala. Nagnjenje do fizikov mi je nekako ostalo.

On je sedaj dober fizik ( vsaj upam), jaz pa še sedaj pišem eseje, vendar učinek ni več tako umetniški, ampak je veliko bolj eksploziven.

Brez izkušenj, ki sem ga pridobila tudi z eseji, tega ne bi znala narediti tako dobro. Atomska energija me zanima pa le toliko, da vem, da elektrike ne delajo opice v džungli, ki so nam sinoči v ključnem trenutku nastopa mojega favorita na X faktroju  vzele eletriko.

Me pa vedno pretrese toliko sočutja za osebe, ki ne berejo. Kot da je branje tlaka.

Moj nasvet:  Prebrati. Plačati instrukcije iz svojega žepa.

21. maj 2012 9:02

Tule se s frino popolnoma strinjava! Tudi do tega se pride na kulinariki

Drugače je pa tako, da kakorkoli obračamo, izgovori v stilu "tale je bolj naravosloven tip, tole s črkami mu/ji pa ne gre,..." je samo izgovor in nič drugega. Zadeva je namreč taka, da če človek ne bogati besednega zaklada, če ne vidi in ne prepozna metafor in kar je še tega, potem bo tudi v svojem poklicu bolj slab. Ker ne bo znal ubesediti tega, kar dela. Ne bo znal predstaviti, ne bo znal koordinirati dela, ne bo znal naročiti in tudi upreti se ne bo znal. VVeliki Britaniji je pri pogojih za sprejeme na fakulteto - velja za tiste, ki so se šolali v VB - izločilni kriterij ocena iz angleščine. Britanci so neverjetno tolerantni do vseh angleščin, ki jih govorimo tujci, ampak pri domačih je pa tako, da človek determinira sposobnost izražanja v maternem jeziku. Pravijo, da je čisto vseeno ali je zdravnik, fizik, matematik, umetnostni zgodovinar - če ne zna izraziti svojega dela, je slab. In imajo prav.

Zato ti, drago sonce51, prijazno svetujem, da se najprej ti emancipiraš od tega, da "sinu tole pač ne gre". To je samo potuha in nič drugega. So stvari, ki človeku ne gredo - pa ni nič hudega, če ne gredo, ker jih ne potrebuje vsak dan. In so stvari, ki, če ne gredo najbolje, se jih je pa treba vsaj za silo priučiti, ker jih potrebujemo celo življenje čisto vsak dan. In izražanje v maternem jeziku spada med to slednje. Tudi čisto nobene usluge ne delaš s plonkceglcom za esej v drugem letniku gimnazije. Če se bo mladinec z objokano dvojko privlekel to leto brez popravca, se bo zgodba ponovila naslednje leto. In zanesljivo tudi na eseju za maturo in kaj boste pa potem?

Plus - tisti izgovori, da "so vsi tako slabo pisali, da se ponavlja" - a res verjameš temu? Pa ta izgovor je star točno toliko, kot je staro šolsko ocenjevanje - čsto vsi smo se kdaj zatekli v tako prirejane resnice, ko smo hodili v šolo in šolarji to še vedno počnejo.

Drugače je pa študentov književnosti, ki bi tudi zaslužili kak evro z inštrukcijami čisto dovolj, da prediskutirajo Rožanca z juniorjem. In se strinjam, denar, ki je bil namenjen za žepnino, se preusmeri v plačilu inštrukcije. Na tak način se neverjetno hitro poveča ssposobnost mladinca,, da sprejema učne vsebine. Večkrat preskušeno.

21. maj 2012 10:35

Se strinjam z Vendelino! Ljudje za moje pojme nismo naravoslovci oz .družboslovci, ampak "vseslovci" Mislim, da smo na vseh področjih lahko uspešni, le, če imamo željo, voljo ali pa nekoga, ki nas usmeri in zmotivira. Živ dokaz za to sem sama. V osnovni šoli matematika komaj 2 celo osnovno šolo. Uspeh vsako leto prav dober namesto odičen. Enako v srednji šoli. Potem pa me je v roke dobila inštruktorica, in matematiko sem na maturi odpisala z 4. Tako, da toplo priporočam nekoga, ki ima znanje in veselje. Ne dvomim, da se bo zadeva uspešno končala,

21. maj 2012 15:27

Avtorica teme:

Tudi jaz sem generacija, ki je imela to knjigo na maturi. Ker je to že precej let od tega, verjetno nimam ničesar shranjeno. Je pa dejstvo, da je vsebina neverjetno zanimiva sploh za poba v puberteti.

Namreč knjiga veliko temelji na spolnosti - zato mi je še bolj zanimivo, da se vašega sina ne prime. Res pa je interpretacija tega marsikomu nerodna. Knjiga je kratka in jo odrasel človek prebere v enem popoldnevu. Nisem zasledila do kdaj rabite pomoč - kdaj bo ponovno pisal esej. Namreč, če je še čas, lahko knjigo še enkrat preberem in pomagam pri eseju.

Lahko pa jo preberete tudi vi, saj ni slaba knjiga. Vi jo boste sigurno bolje razumeli kot sin. Pojdita skupaj skozi vprašanja in naj vam razloži kaj bi pisal, vi pa ga usmerjajte.

Maxi25

21. maj 2012 21:41

Hvala vsem za takšne in drugačne nasvete.  Pri nas so že kar nekaj časa  ukrepi , računalnik 1 uro dnevno, pilot od TV je pri meni, knjiga pa ... iz knjižnice si je prinesel po pogovoru s knjižničarko  knjigo Šolske bridkosti (zanimivo in lahkotno branje, primerno prav za tako malo kroto, kot je on). Leži on v postelji in "bere", ko vstopim v sobo se zdrzne, pogledam pod odejo in najdem TV pilota. Je že v mojem žepu. Pozneje preverim na kateri strani je (43), ga čez dva dni vprašam, si bral knjigo. Mulc z vso odločnostjo in samozavestjo, ki jo premore odgovori, seveda, danes pol ure in včeraj tudi. Pogledam v knjigo in je kazalo še vedno na isti strani (43).  To je moj drugi otrok, imam izkušnje, sem se že pri prvem kalila, pa tudi svojih fint še nisem pozabila. Vedno se pojavim ob nepravem času, kot mina presenečenja.  Ne dajem mu potuhe, inštrukcije pa tudi vedno niso rešitev, prej potuha. On danes noče slišati o inštrukcijah, v sobi je, uči se drugi predmet, katerega jutri pišejo in sedaj bo še enkrat prelistal knjigo  in si "upam", še kakšen odstavek prebral. Popoldne je že tudi en esejček spesnil, samo hmmm. Počakala bom na rezultate in v kolikor bo  nezadostno bom jaz odločala o inštrukcijah. Hvala tudi vsem za zasebno pošto, res sem vam hvaležna za pomoč

LP

sonce51