Ljubezen, marjan rožanc

22. maj 2012 11:59

Ali ste vi vse naredili sami oziroma s pomočjo sošolcev? Bodimo iskreni...če bi vas starši usmerili, bi bili bolj uspešni v šoli ali ne?

22. maj 2012 12:05

Meni osebno ni nič drastično, če lahko starši pomagajo otroku k izboljšanju ocene. Otrok pri 16 je v hudi puberteti, seveda se še ne zaveda dobro, da mu je šola prihodnost in da se je zanjo potrebno potrudit. Ja, se strinjam. Lahko otrok pride sam do tega in uspe. Hvala bogu za takšne. Lahko pa otroku manjka tista majhna spodbuda in razlaga, da dojame in ob vzorcu takšnih razlag tudi sam začne dojemati poanto učenja in način učenja.

Žal niso vsi otroci enako sposobni. Nekateri otroci imajo čut za naravoslovne predmete, spet drugi za družboslovne. Nič spornega ni, da otrok, ki ima super ocene pri matematiki, potrebuje pomoč npr. v zgodovini. Noben ne govori o tem, da mu prinesemu vse na pladnju, temveč da mu pomagamo pri učenju predmeta, ki mu gre težje v glavo. To res ni nič narobe. Če ima starš možnost pomagat, naj pomaga.

Uspešnost v šoli pomeni, da dosega takšne rezultate, ki mu pomagajo k prihodnosti, ki si jo želi. Pa če je to 2, 3 ali 5.

22. maj 2012 12:07

Drago dekle, glede na tvoje zapise ti ežojevi čevlji še dooolgo ne bodo prav. In najbrž tudi težko dojameš, da bi bilo njegovim staršem tam nekje leta 1963 veliko ljubše, če bi si mulo poiskal službo, ne pa, da je buljil v vse knjige, ki jih je kje videl, si sam služil, da je lahko s študijem prišel do svojega cilja. In je še vedno željam novih znanj in je zanj dan prekratek, da bi prebral vse, kar ga zanima. Ampak, kot je videti, boš ti to zelo težko dojela, kaj šele razumela.

22. maj 2012 12:12

Mi smo šolo delali v dugačnih časih, ko še ni bilo niti računalnikov (digitronov kalkulator je bil kot danes apple) in nam satrši na ta način, s pomočjo forumov, pač nismo mogli pomagati. So se delovne navade privzgajale drugače. Več smo se skupaj učili in več smo si sošolci med seboj pomagali.

Starši so nas le usmerjali. Mene tako, da se je vedelo: če si se sama odločila za gimnazijo, jo moraš narediti s takšnim uspehom, kot ga ob resnem, intenzivnem ukvarjanju s športom zmoreš, in potem nadaljevati študij. Ker sem se pač sama odločila za gimnazijo. Pika.

Sem kot uspešna športnica vozila s prav dobrim uspehom in smo bili vsi zadovoljni. Pa brez statusa športnika, kot je popularen danes. S pogovorm s profesorji je šlo vse naredit, tudi kakšno preverjanje znanja preskočit, a zato odgovarjat, kot smo se dogovorili. In tako lepo je bilo, ko se profesorji pred kakšnim preverjanjem vprašali, kako pa je bilo kaj na zadnjem tekmovanju in kaj nameravam naprej ... Prijazna je bila tista moja gimnazija, ni kaj.

Toda danes so časi drugačni. In predvsem možnosti dostopa do informacij. Fiziko in matematiko je meni pojasnil oče, ker je pač to obvladal. Književnost tudi, ker je veliko bral in sva veliko debatirala. Tuje jezike sem zmogla sama, kemijo sama ali s pomočjo profesorice, smo pač vprašali, ko nismo razumeli.

Mene ne moti, ko kdo išče preko tega foruma pomoč za otroka, a le takrat, ko se vidi, da je od zadaj že nekaj dela in tudi skrb. Pa za trenutek ne veš, kako naprej. Včasih že kak napotek pomaga, pa Vendelinino pisanje za razmislek tudi. Nisem pa pristaš iskanja pomoči po forumih v stilu: jaz moram naredit do jutri nalogo o tem, kje kaj najdem, pomagajte ... opala, to pa je druga zgodba.

22. maj 2012 12:21

1) da

2) ne

To je pač zadeva, ki se je je treba lotiti z veliko mero razumevanja do najstnikov in mam, predvsem pa z veliko mero zdrave pameti. Namreč: ene stvari je pač treba narediti, tudi če ti niso všeč - v gimnaziji, v službi in tudi doma. In ne dobiš medalje za vsako stvar, ki jo narediš. 

S fantom bo prav vse popolnoma v redu, ampak sprijazniti se bo pač moral s tem, da tudi če "si bolj za tehniko", moraš vseeno biti sposoben naklepati skupaj tudi par strani besedila, ki imajo rep in glavo. Namreč: tudi najboljši inženir, znanstvenik, izumitelj, čarovnik.... mora svoja dognanja spraviti v javnost, kar se še vedno počne v pismeni obliki in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Se pravi: napisati tako, da poveš, kar je treba, in da drugi lahko to preberejo brez zdravniške in druge pomoči. Toliko truda morajo v lastno dobro v svojo pismenost vložiti tudi tisti najbolj tehnični in naravoslovni. OK, knjiga ga ne zanima - verjeli ali ne: velikokrat je treba pisati korektna poročila o stvareh, ki te niti najmanj ne zanimajo. To je življenje. Kot je življenje tudi kdaj kak popravni izpit - ta zaneljsivo ni škodil še nobenemu, je pa marsikomu pomagal odrasti in to brez bolečin. 

Z drugimi besedami: vse je v fantovih, ne maminih rokah (in glavi). Predvsem pa nobene panike, bi rekli.

Pa lep dan vsem,

22. maj 2012 12:22

Je bilo to meni namenjeno?

22. maj 2012 14:27

Maxi25, ne vem kako bi tole rekla, da ne bi ravno ne-bolelo, ampak

- Daj no, še enkrat preberi Rožančevo Ljubezen. Ker tako, kot si ti videla vsebino in kar si "izluščila", kliče po še enem branju ali vsaj razmisleku. Ker govori o odraščanju fanta s Trnovega in ja, dogaja se v med drugo svetovno vojno, ampak ravno v tej vojni sporoča, da se vsako odraščanje dogaja v "nepravem času". da svet ne stoji in čaka, da bo mladostnik malo uredil svoje hormone. Čisto nasportno, vedno se zgodi tako, da so pubertetniki vrženi v konkretni zgodovinski čas, ki jih sploh ne zanima, oziroma ga doživljajo kot nekaj, v kar so bili porinjeni in imajo do realnosti zato (iz odrasle perspektive) čudne reakcije. Naprej bi še....ampak v izogib temu, da se znajdem v srednješolskem eseju, bom na tej točki ta del končala.

- Šestnajstletnik da težko razume konflikt med partizani in domobranci? Pa daj se, no, ne hecat. Njega dni so se šli otroci ravbarje in žandarje, pa kavbojce in indijance, pa nemce in partizane in kar je še tega z vsako generacijo novega. Konflikt med dvema skupinama, ki se spopadata z orožjem - to igro se je njega dni, ko smo se še podili po ulicah, vedno igralo. Danes je tega manj, ampak masa računalniških igric deluje na tem sistemu in vsak s povprečno kognitivnostjo ta konflikt razume. Da ne bi razumel konflikta zaradi specifične zgodovinske substance - c'mon, če se nekaj afiliatov domobrancev tolaži z razlago Pečar Griesserjeve, da so kao "taktično kolaborirali", še ne pomeni, da so bili v vojni na starni zmagovalcev. Seznam antifašistov je čisto jasen in tam domobrancev ni.

- Trditev, da je treba prepustiti vzgojo otrok njihovim staršem, je sicer pravilna. Stariši so osnovni nosilci te odgovorne naloge. Ampak če ta trditev predpostavlja podmeno, da starši zgolj zato, ker so starši temu-in-temu otroku, najbolje vedo, kaj je za tega otroka najbolje, se pa vse skupaj znajde na tankem ledu.  Če bi bilo to res, bi vsi otroci na svetu izpadli najbolje., pa temu ni tako.

Sicer smo pa tule umovali zaradi tega, ker nas je kolegica vprašala. In kolikor poznam koliegico sonce51 po postih je ena fina punca, ki zmore brez zamere predelati tudi stvari, ki se na prvo branje ne berejo najlepše.

22. maj 2012 14:45

Očitno se nismo najbolje razumeli in se res ne želim spuščati v te debate. Želela sem nekaj povedati, v nobenem postu nič slabega. Podala sem svoje mnenje in za njim bom stala, ker se mi zdi popolnoma vredu, če podam mnenje. Ampak se očitno ne strinjamo, zato ni potrebe po žaljenju - sploh kar se tiče , da naj knjigo še enkrat preberem. Avtorica je prosila za pomoč in jaz sem ji iz svoje strani pomagala kakor sem lahko. O vsebini knjige bi lahko debatirali, jaz sem napisala 2 stavka v to temo. Ostalo je avtorica dobila na zs.

Ne vem zakaj takoj napadete človeka. Saj vam nihče noče nič slabega. Namesto, da bi pomagali avtorici, so posti večino pisani na očitanju. Ne zdi se mi prav - sicer je pa to moje skromno mnenje.

22. maj 2012 14:59

Glede sposobnosti za pisno izražanje bom napisala zgovoren primer vloge neke univrezitetno izobraćene socilane delavke, ki jo je poslala na sodišče in dokazuje, kaj raste v peskovniku, v katrem se mladičem ne ljubi brati, ker pač bojda niso za to prišli na svet:

Po naših podatkih je AA nekaj dni, preden je doživel možgansko kap, pri odvetnikih AA podpisal pogodbo ***, ki jo je sklenil z BB kot preživljavko. AA je pisan kot lastnik parcele št.*** Iz te pogodbe izhaja, da je AA dovolil, da se njegovo premično in nepremično premoženje po njegovi smrti izroči BB ter se ob predložitvi izpiska iz matične knjige umrlih vknjiži kot lastnica BB, Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila navedena pogodba o dosmrtnem preživljanju pravno veljavno sklenjena 00.00.2000 bi naj overitev notarskega zapisa te pogodbe opravil notar CC iz VV.

Gornji zmazek dokazuje, da oseba, ki je to sestavljala, ni sposobna obnoviti nekega dokumenta, ni sposobna postavljati ločil, velikih začetnic, o strokovnosti tega prispevka pa lahko sodijo tisti, ki poznajo izrazoslovje, ki je neustrezno uporabljeno. Ni bila sposobna  opraviti obnove nekaterih predpisov, ki se v tem postpku uporabijo. Pri navajanju dokumentov in v sodnih postopkih pa je zelo pomembno, da se listine pravilno  obnovijo in da se uporabi pravilne izraze.

To ni nek dopisek, to je del Predloga za popolni odvzem opravilne sposobnosti, ki ima še zelo veliko napak, vendar sem izpostavila tisto, kar ni tako strokovno.

Zato me tako zelo jezijo bližnjice in mi je prišlo na misel, da nobena mati kasneje ne odhaja v službo s svojimi otroki, da bi se šlepli na njene izkušnje in zveze. V živlenju morajo tisto, kar so se naučili, uporabiti sami. Na to je potrebno računati, saj na delovnem mestu ni inštuktorjev in ni bližnjic, je samo končen izdelek. Upam, da bo kdaj tudi kaka selekcija.

PS Z užitkom sem proti ženski spisala zahtevo za kazenski pregon in bom še bolj uživala, ko bo morala oditi. Ne zato, ker me moti njen pravopis, mi pa bo v tolažbo.

Vaše otroke bo mogoče kdaj kontrolirala taka tečnoba kot sem jaz.

Imam še kako perlo od policista, ki je plačilni naloh napisal,  da je BB osebo DD žalila na žaljiv način. Isti tip pa je moj podpis ponaredil na izjavi in jo poslal na sodišče. Tega bo še bolela glava, Če tega ne bi videla, ne bi verjela. Je pač ubral bližnjico. Pa mu je tečnoba podstavila nogo.

22. maj 2012 15:37

V Financah je objavlje dopis nekega policista F. Vrečka. Taki nastanejo s šlepanjem.