Po(lo)mije v kuhinji

5. jun 2012 10:51

Ravnokar dala v pečico drobnjakovo potico brez drobnjaka-je ostal na pultu.

5. jun 2012 11:33

To mi je pa simpatično. Zdaj boš pa morala, ko boš potico postregla, povedati, da je drobnjakova, sicer ne bodo vedeli.

Pa juhico skuhaj, da boš drobnjak porabila.

5. jun 2012 11:43

Meni se je pripetilo pred 17 leti tole: Imeli smo delavce, veliko ljudi za nahraniti. Ob tem, ko sem kuhala omako iz mletega mesa, pire in testenine, sem dala gret tudi zmrznjen golaž. Kar v posodi, ki je spodaj malo širša, v katerem je bil zamrznjen. Pa malo vode sem prilila. Plin na najmanj. Vseh 5 plinov je bilo zasedenih. In grem nekaj iskat, ven iz kuhinje. In nekaj useka. Pohitim nazaj. Nisem našla golaža. Ležal je pod mizo. Pokrovka in pisker sredi kuhinje. Vse popackano. Oluščen strop. Po celi kuhinji pa vlakna govejega mesa...totalna štala...Kepo mesa sem sprala pod vodo in vseeno postregla malico. V kuhinjo tisti dan nisem pustila nikogar. Čistila sem več ur.

5. jun 2012 14:05

Joooj, ne govori ... tašči ne morem dopovedat, da naj servetov, ki jih uporablja za zavijanje potice, peciva, rogljičkov po peki, sušenje ribane kaše, nudeljčkov itd. NE pere z mehčalcem. Pomojem imajo vsi že izkrivljen okus, ker tega ne fant, ne njegova sestra in ne očim ne okusijo. Jaz pa voham in okusim in si lahko predstavljate, kako se lahko veselim, ko dobim vrečko ribane kaše, ki diši po mehčalcu, po vrhu pa še iz brezglutenske moke, ko se ti jo vsak dekagram zdi škoda :) Sem ji prav obzirno povedala, pa je rekla, ja, saj ni škodljivo. O tem bi se dalo razglabljat, ampak haloo, okus ...

5. jun 2012 14:27

I feel your pain, s tem, da jaz lahko mamine rezance, iz navadne moke, z malo lažjim srcem stran vržem Klinc, če se jim ne da dopovedat, naj ima pa vsaj komunala malo posla .

Nazadnje sem ga biksala s kavo - pristavim na štedilnik in vmes iz šalce, s katero sem merila vodo, pijem vodo. Kofe skuhan, pustim par minut da se usede in veselim nalijem v šalco. V njej pa pol vode, ki je nisem do konca spila Ponovi vajo s pristavljanjem kave, počakaj in nato nalij v PRAZNO šalco Vse ok, samo s 15 min zamika.

7. jun 2012 12:30

Kako šele smrdi in gori, če se plutovinasti podstavek prime na dno posode in ko daš gret tega ne opaziš....

Sicer pa kako boli, če v pudingu najdeš igle za šivat....Moja mami je vedno skrivala šivanke na vrhu omare ponavadi v kakšni posodici. Enkrat pa ni opazila in je nalila puding. K sreči jo nisem pogoltnila, mami pa je tudi vse šivanke drugam popravila.

Pa ravnokar sem ugotovila, da sem včeraj v mešanico za kruh brez gnetenja pozabila dat kvas. Je vse trdo kot kamen..

7. jun 2012 12:57

Hm, no, eden mojih dosežkov je bila pa ušiva ohrovtova juha. Sem že pri čiščenju videla, da je ušiv, pa sem si rekla kaj pa potem, je vsaj zdrav, samo dobro ga bo treba oprati. Ga perem v koritu, dvakrat in potem še enkrat, pa še vsak list posebej pod tekočo vodo, dokler se mi ni zdelo, da jih ni več. Malo morgen. V gotovi juhi so med peteršiljam plavale na vrhu..... Prisežem, da se na okusu ni nič poznalo, pa tudi sterilno kuhane so bile, ampak je  večina le glasovoala za to, da naj gre raje na kompost. Dobra stran: še 20 let pozneje se z mamo od srca smejiva na ta račun, kadar koli se katera spomni. 

7. jun 2012 17:02

[citat=--linolina--]

Ravnokar dala v pečico drobnjakovo potico brez drobnjaka-je ostal na pultu.

linolina[/cita

Od moje prijateljice mama je nedavno pekla potico.... opazili smo tako, da je moja prijateljica rekla mami kako to, da je naredila toliko nadeva, da ga lahko še z zžlico je. Mama ni niti trepnila, rekla je, da je delala kot običajno. Ko je prijateljica vprašala, od kod pa potem toliko nadeva v psoodi, je mama samo na široko pogledala, odprla usta in si jih v istem trenutku z roko pokrila z vzdihom joooojjjjj..  eni so is potem nadev mazali na suho potico, večino testa je pa potem le pes pojedel ...

7. jun 2012 22:37

Pri nas je tudi pes že kdaj prišel prav (za spremembo nekaj koristi), čeprav se nekaj buni zadnje čase ... No, včeraj kuhala štruklje (ne tega počet, če si slabe volje), ratalo nič od ničesar. To, da sem strgala zadevo s folije, bi še šlo, ampak kaj, ko niti kuhani niso bili dovolj ... Brez veze. Ni za govorit. Pripombe in seciranje mojih napak na krožniku. Grr. Cucek (ljubkovalno) tudi ni bil nič kriv, zato je romalo v smeti.  Potem je prišel prav ocvrt sir, ki je bil za silo. Pa to taki profički, kot sem jaz

8. jun 2012 22:57

Nazadnje sem delala bolognese iz že začinjenega mesa, ki sem ga še enkrat solila. Rešila sem tako, da sem dodala še precej paradižnika in narezane šampinjone (k sreči je bilo to v hladilniku). Je bilo pa na koncu toliko omake, da sva jo jedla enkrat s stesteninami, drugič pa sem naredila lazanjo. Tako dobra lazanja mi že dolgo ni ratala!  

Sicer se pa spomnim začetkov (pa bolje, da se jih ne bi). Ko sem bila mlajša so mi starši naročili naj skuham porovo juho, ter dam peči krompir. Porovo juho sem naredila tako, da sem v poln lonec vode stresla narezan por in krompir. Brez začimb in vsega. Krompir sem pa solila, kot da bi ga dala v olupkih kuhati v vodo, torej preveč. V povprečju je bilo oboje ravno prav slano, za pojest ni blo pa nič. 

Pa moja prva bolognese omaka za testenine je bila popolnoma brez okusa. Ne vem, če je bilo notri kaj soli, vem le, da ni bilo nobene začimbe.

Da ne omenjam, kako sem dala peči biskvit za torto, pa so steeni beljaki ostali na pultu. K sreči sem se spomnila, ko je bil bisvit v pečici šele par minut, pa sem vzela ven in vmešala kolikor se je dalo. Biskvit je bil dober, a srečo. Sem imela res .

Sicer mi gre kar dobro, vsake toliko pa moram kaj zaštrikat, če ne bi bilo že prelepo