27. apr 2012 16:07
Deschanel je napisal/a: |
Vanja, glede kraje avtorskih pravic imaš popolnoma prav in tukaj ni kaj oporekati. Vendar pa po drugi strani, ali ni kraja tudi cena ene torbice 2000+ evrov, ki jo nekdo kupi kot stvar čistega prestiža? Ne vem, koliko je ljudi pri nas v Sloveniji, ki si to lahko privoščijo? In zakaj bi človek dal toliko za eno torbico? S preostankom denarja raje komu pomagaš do bolj bistvenih stvari v življenju. Razumem, da gre za umetnost, da ljudje študirajo dizajn, da je notri vložnega toliko in toliko truda. Ampak se meni bolj zdi, da gre za statusne simbole bogatih ljudi. In poleg tega sem ogromno hodila po svetu, tudi po azijaskem delu, kjer so tovarne, ki šivajo originale. Začudeni bi bili, v kakšnih pogojih delajo ženske tam. Ampak večina tega ne vidi, ker preberejo v časopisu, da so pač ljudem prijazno podjetje. Ali pa posnamejo video z zadovoljnimi ljudmi. Kje smo že to videli? Arbeit macht frei, ne? Glede oguljenosti je pa tako. Če je ženska nemarna, bo oguljeno še kaj drugega. Se pa bojim, da trenutno oguljenot ni ravno posledica brezbrižnosti. Pa ne jemljite mojega pisanja kot napad na kogarkoli, lepo prosim, je samo moj pogled na vaše razmišljanje. LP
Deschanel
|
Tako Vanja in Sashika kot ti imate po svoje prav. Vendar, dokler bo dovolj tistih, ki bodo kupovali trobice po več sto ali več tisoč evrov za eno, toliko časa jih bodo po tej ceni tudi prodajali. In moda, ki ima svojo visoko ceno, se še vedno dobro prodaja.
Birkink tu ne bomo omenjali - torbice, ki stanejo od nekaj tisoč pa tja do sto tisoč evrov - te so statusni simbol, ker v vrsti čakajo na njih, in tudi na rabljene, sploh, ker te za nakup mora priporočati nekdo, ki to torbico že ima. Ima jo tudi nekaj Slovenk.
Večinoma gre za (tudi) za statusne simbole tistih, ki si to lahko privoščijo, vendar ta sloj ljudi tudi drugače razmišlja .... Zahaja v določene trgovine, ker si to pač lahko privošči.
In tudi vemo, v kakšnh razmerah delajo v Aziji, kot tudi, da nekateri ponaredki sploh niso slabi, trajajo in trajajo ... tako torbice kot čevlji in obleke, ure .... Poznavalec bo sicer hitro odkril razliko med ponaredkom in originalom, tisti, ki se res samo postavljajo, pa niti ne.
Edino, v kar nisem prepričana, je, da bi res pripomogli k izboljšanju življenja najbolj izkoriščanih, če bi nehali kupovati drage stvari. Žal je v tem svetu tako.
Je pa res, kar Vanja pravi, da se da v outletih in ob pravem trenutku tudi v "ta pravih" prodajalnah dobiti oroginale za spodobno ceno. Sploh v NYC recimo, a je žal pot tja predolga za nakup vsako leto oziroma sezono... za nas, povprečne. Za nekatere pa seveda ne.
In tudi tu se srečamo z vprašanjem: kaj je drago in kaj ne? Je 80, 100 evrov za torbico iz usnja, ne sicer Chanel na primer, ampak zgornji srednji razred blagovnih namk, veliko ali malo? Kakor za koga. ZA nekoga je to premoženje, ki ga za torbico nikdar ne bo dal (ker ne zmore ali pa noče), za nekoga drobiž. In tako je tudi pri višjih cenovnih razredih.
Seveda pa je z neprimernim vzdrževanjem možno uničiti čisto vsako torbico, ali s primernim obdržati uporabno vrednost tudi tistih cenejših.
V takem krogu se pač vrtimo.
In se strinjam, da je kupovanje ponaredkov kraja. Raje imam neznano znamko kot še tako dober ponaredek. Iz načelnih razlogov.
mamamia