17. apr 2012 3:13
V vsakem primeru je ključna pravilna socializacija in vzgoja psa, ne glede za katero pasmo se boste odločili.
Moj inštruktor v pasji šoli je tudi vzreditelj nemških ovčarjev, skrbno planira vsa legla, zelo pazi na zdravstveno in karakterno "sliko" prednikov, vse njegove psice so strašno glasne, ko vstopiš na njegovo dvorišče, pa vendar cartaste kot mačke, ko vsako posebej spusti iz pesjakov in jo lahko od blizu spoznaš. V njegovi prisotnosti, seveda. Pravi, da tujca ob vdoru na njegovo dvorušče sicer ne bi raztrgale, ga pa tudi nikakor ne bi spustile - ne naprej, ne nazaj. Tako so šolane, reagirale bi le na povelje lastnika.
Kljub skrbi pri planiranju vsakega legla pa pravi, da se še vedno lahko zgodi, da se pojavi displazija kolkov in komolcev (najpogostejše težave NO), zaradi napačne ali ne-vzgoje pa tudi pretirana dominantnost, posesivnost ali agresivnost. In tako je tudi pri vseh ostalih pasmah.
Če iščeš čuvaja takega tipa, se da to lepo doseči prav z nemškim ovčarjem, ki ga ustrezno izšolaš.
Mi imamo doma mešančka, ki je bil pri 4 mesecih posvojen iz zavetišča. Malo plašno, negotovo, izjemno prijazno bitje se je pri pribl. enem letu začelo razvijati v obsedenega čuvaja, ki mi "kravžlja živce". Njegovo čuvanje je za naš način življenja pretirano, saj mirno sprejema zgolj ljudi, ki jih pozna že od "otroštva", ostale pa bi z največjim veseljem - kljub naši prisotnosti - pregnal z dvorišča. Toda ker je dvorišče in stanovanje naše in ne njegovo in ker smo mi tisti, ki sprejemamo ljudi in ne on, smo se znašli v situaciji, ko moramo zelo odločno prekinjati vse njegove čuvajske namene in vedno znova dokazovati, kje je meja oz. kdo pri hiši odloča.
To ni noben hec, je zelo naporno, ves čas je potrebno biti na preži, da se slučajno ne zgodi, da bi bila njegova "želja vsakega čuvaja" uslišana (beri: ugriz prišleka). Vsak dan "drilava" vaje poslušnosti doma, enkrat na teden na poligonu, v hiši in na dvorišču pa se ves čas dogajajo razne socializacijske aktivnosti in omejevanja "čuvajske svobode" če je potrebno.
S svojim primerom sem hotela povedati, da res dobro premislite, kakšnega čuvaja bi želeli in kako ga boste vzgojili, da bo na tujce samo opozarjal, ne pa tudi napadel. Po pravici ti povem, da bi v naslednjem psu iskala vse, samo "čuvaja" ne ... ker tak pes, pri katerem ne veš, ali bi napadel iz strahu ali iz posesivnosti (kot je naš) lahko zelo hitro poškoduje naključnega obiskovalca in povzroči nevšečnosti njemu in tebi.
Te pa nočem strašit, seveda ... ker imate že izkušnje s psi, verjamem, da boste znali pravilno ravnati tudi s tem novim :)
Pa veliko sreče pri iskanju pravega!
PS. Tudi jaz navijam za dobro vzgojenega Kraševca. Poznam dva (eden hodi z nami v šolo) in ju lahko samo pohvalim. Kljub "pregovorni trmi" sta ob doslednem pristopu brez grobosti krasna "študenta" in tudi doma čudovita sopotnika svojim ljudem. Seveda pa ju nikoli ne pustijo samih, brez nadzora oz. brez ograde okoli hiše, ker bi baje hitro začela "delati red" po zelo velikem teritoriju. In tudi zelo zdrava je baje ta pasma, ker na srečo še ni postala "modna" in tako žrtev površnih paritvenih kombinacij ali celo parjenja v sorodstvu, kot se je dogajalo pri nekaterih zelo priljubljenih pasmah nekoč (in verjetno na žalost tudi danes).
Kaj pa veliki švicarski planšarski pes? Si kaj razmišljala v tej smeri? Kar se kolkov in komolcev tiče je enako kot pri vseh velikih pasmah - je potrebna pazljivost, sicer pa tudi oni slovijo kot dober "alarm" ob prihodu tujcev, sicer pa so nežni in vdani družini.
http://www.pasme-psi.com/pasje_pasme/vSvicarPl
Mojca