Delitev (gospodinjskih) del v družini

21. mar 2012 6:09

Mene pa bolj zanima, kako naj moškemu delu naraščaja utemeljim, da je čiščenje in pospravljanje nujno?  Saj  sodeluje in zna vse, kar je treba, ampak, ko izjavi, da je vse čiščenje in loščenje bolj ženska kaprica, kot življenjska potreba, mu kaj več kot pridige o pršicah in možnem leglu bolezenskih klic v prahu ne vem povedat. Na to dvoje se mi pa moj naravoslovec samo dvomeče posmiha. Se bojim, ko bo šel na svoje, da bo tovrstno "potrato časa" kaj hitro omejil.

21. mar 2012 8:46

Cila,

neprestano čiščenje in pospravljanje ni nujno in sprijazni se s tem. Sploh ne vidim problema - ko bo sin šel na svoje, naj živi po svoje. A si kdaj pomislila, da se vsakdo NE počuti dobro v pretirano zglancanem in sterilnem stanovanju? Da mu mogoče tvoje večno nakladanje o nujnosti pospravljana gre na živce? Da se tvoja kuhinja mogoče komu zdi kot operacijska soba ali kot razstavni salon, v katerem nihče ne živi? Ti si si svoje življenje uredila po svojih predstavah in prav je tako, zdaj daj to pravico tudi sinu. 

21. mar 2012 9:15

Cila, najprej se precej podpišem pod limnol. Kot drugo pa, glede na to da sem bila še ne tako dolgo nazaj v "naraščajskih" letih, si upam trditi da ta močan odpor vsaj malo zvodeni enkrat ko človek pošteno odraste. Recimo, ko pride na sceno kakšen fant/punca, ki pride v tvojo sobo pa moraš ti najprej posteljo odmetati, pa taistemu obiskovalcu na nogah ostanejo kepe prahu ali pa ne ve če bi se dotaknil tvojega ogabnega umivalnika polnega dlak ali ne. V takih situacijah naraščaj, če ima vcepljene neke osnovne vrednote ponosa hitro ukapira koliko je 1+1, kupčija je pa ali svinjac v katerega obiski počasi nehajo zahajati ali pa minimalni higienski standard z obiski. En srednje vzgojen in srednje odrastel človek naj bi izbral zadnje. Vsaj v moji okolici je bilo nekako tako.

21. mar 2012 9:32

Pri meni to preverjeno ne deluje.

21. mar 2012 9:36

Poleg tega foruma je odprt tudi forum Kosila, temi sta se nekako poenotili na "kako pravično razdeliti breme in kaj se sme in kaj ne v življenju v skupnosti". Midva sva se poročila in imela otroka zelo mlada. Z možem sva živela v stanovanju, ki je bil potreben poštene obnove, jaz študentka, on v službi. Sreča, da sva živela lahko skupaj je bila velika. Časa in ne denarja ni bilo, da bi se prerekal, kaj, kdaj bo kdo naredil in tudi denarja ne, da bi se kdo izmišljeval, kaj kdo ne je. Tako je v desetletjih zrastla neka vzajemna pomoč. Če je prioriteta pospravljanje v stanovanju, pač to počneva skupaj, če je delo na vrtu (tako kot v teh dneh), je stanovanje in rekreacija v drugem planu. Ko se vse umiri so dela razdeljena na gospodinjstvo in gospodarstvo. Mož zna likati, jaz znam oprati in očistiti avto, ampak, teh dveh del nama res ni potrebno, da siliva drug drugega, učinek bi bil slab. Kakšnih posebnih pogovorov, kaj je moje delo in kaj njegovo ni bilo. On štiha, jaz grabim, on sadi krompir, jaz vse ostalo, on očisti vse čevlje, jaz operem kaj drugega. jaz pospravim v hiši, on okoli hiše, jaz pripravim kosilo za naslednji dan, kdor pride prvi domov, ga dokonča.

Ni pa nihče idealen, tako da "grehe" imamo vsi in vsakemu se kdaj neljubi in se "šlepa" na drugega. Merila kaj je pospravljeno in kaj ne, se z leti skupnega življenja spreminjajo, ravo tako, kaj je pomembno in kaj ne. Tudi prehrana se spremeni, malo zaradi osveščanja, malo zaradi kulinaričnih raziskovanj in mode, spremeni se tudi okus posameznika. Pomembno se mi zdi, da sva pred otroki poudarjala, da pri naši hiši vsi vse jemo in vsi vse delamo. Nekatere stvari nam niso všeč, ampak kaj čmo, tako je.

21. mar 2012 9:50

Potem pa moraš zamenjati partnerja

Živi s srcem, ne z glavo.

21. mar 2012 9:53

Ko človek takole bere zapise vrlih članic, je očitna njihova velika sposobnost za vsa domača dela - v nasprotju s šlamparijo, neznanjem in nerodnostjo partnerjev. Slednji itak pretežno "pomagajo", pri čemer jih strokovnjakinje nadzirajo in prijazno zavijajo z očmi. Tudi prav.

V našem koncu kroži rek, da je moški kot parket - če ga na začetku dobro položiš, se da po njem hodit desetletja. Da prevedem nepoznavalcem - to ne pomeni da ženska maltretira in izkorišča moža, ampak da na začetku postavi pravila igre glede domačega dela in spoštovanja. Ženski nič ni treba "pomagati", razen če je gospodinja in so domača dela njena zaposlitev (če še kje kakšna taka je). Vsak član družine je zadolžen za del domačih opravil in pika.

S tem sicer ženska malo izgubi avreolo družinske svetnice, ki "gor drži" vse skupaj, ampak meni osebno nikoli ni bilo dosti do te slave.  S tem zavedanjem brez problemov zlikam možu srajce tačas ko gleda šport na TV, omenim pa "mucke" za vogalom, ki kličejo sesalec. Včasih ima več dela on, včasih jaz - ampak pri nas ne merimo. Kar naredim zanj, naredim z veseljem. Na starost človek čedalje bolj ceni partnerstvo.

Strinjam se pa z Limnol - le zakaj bi ženska, ki pride iz službe proti večeru (verjetno utrujena), vsak dan divje glancala in pucala svoje bivališče in skušala doseči sterilno okolje? Če je družina navajena stvari postavljati na svoje mesto in sproti pospravljati razne drobtine..ipd, metati umazane cunje v koš - ja kakšno veliko garanje je pa potem vsak dan potrebno?

21. mar 2012 9:54

Prepričana sem, da bi vsak moški z veseljem pomagal pri gospodinjskih delih, vendar same smo si krive, ker nam ni nikoli prav kako naredijo!

Lep dan!

Živi s srcem, ne z glavo.

Lisa se ti opravičujem, če sem ponovila(po domače) kar si že pisala!

Jaz berem vsako tretjo vrstico

21. mar 2012 11:00

Meni bi bila najljubša kombinacija, kot jo opisuje marjanaj - saj sva vendar partnerja - videti drugega v potrebi in priskočiti na pomoč, ko jo potrebuje in ne pobrisati skozi vrata. Delitev mi nekako ni blizu. Žal  pri nas ni vedno tako - kaj čmo.

Sicer pa situla - rade volje vzamem tvojega vzgojenega partnerja - ne vem pa če bi se on strinjal s tem. Tako da mislim, da ti kar v redu pomaga - mogoče je potrebno še nekatere podrobnosti dogovoriti s časom. Veš da idealnega ni, zato, če nimaš drugih problemom bodi zadovoljna z golobom v roki in ne glej za vrabci na strehi.

Za nekoliko starejšo generacijo od tebe bil bil to partner, ki bi se ga iskalo z lučjo.

pa lep dan vsem

21. mar 2012 11:17

Eh si hecna, zaj, ko sem končno nekaj boljšega odkrila.

Saj v času "opravil" ni glavobola, po končanih delih pride nazaj (migrena)...