Delitev (gospodinjskih) del v družini

19. mar 2012 17:52

situla ne razumem te, tvoj naredi ogromno, moške pa je itak potrebno hvaliti, če bi bila sila bi verjetno znal tudi kaj zlikati.

Je pa še vedno veliko moških, ki "delajo "samo moška dela.

19. mar 2012 18:08

Zanimiva tema, še bolj zanimivi odgovori.

Tudi sama velikokrat razmišljam o tem... Trenutno še živim s starši, kar pa upam, da se bo čimprej spremenilo in s fantom zaživiva v svojem gospodinjstvu. Pri nas vse narediva jaz in mama. Tudi na vrtu, obrezovanje dreves, žive meje... ker je le tako narejeno. Nekaj o tem sem povedala že v temi o kosilih... No, jaz se zagotovo tega ne mislim it. In moj dragi pravi, da mi bo seveda "pomagal". Ne pristanem na pomoč! Moral bo doumeti da gospodinjska opravila niso samo domena ženske, zato bo moral pri njih enakovredno sodelovati. Ker se nameravava preseliti v stanovanje, "moških del" (ki jih sicer ne priznavam, pri nas je itak vse žensko delo) tako ali tako ne bo.

Situla, menim, da tvoj mož kar zadovoljivo sodeluje pri delu doma. Sicer ne vem koliko vas je, ampak da imate vsak dan za en stroj umazanega perila? Hm... Pa vsak dan je treba sesati? Dobro, to je tvoja osebna stvar, ampak včasih se mi zdi, da s(m)o ženske tudi malo obsedene s pospravljanjem (jaz niti ne), predvsem pa smo obsedene z občutkom, da nas moški zatirajo in ponižujejo na vsakem koraku. Včasih se njemu ena stvar ne zdi tako pomembna kot njej. In potem je cela štala. Tudi mene včasih zagrabi.

Jaz recimo kuham z velikim veseljem in če svojemu dragemu prinesem zajtrk v posteljo ali mu skuham kosilo, se zaradi tega ne počutim kot sužnja/kuharica/strežnica, ampak se mi zdi fino, ker v tem uživam, on pa tudi.

Moramo se "skulirati" in se ne postavljati v vlogo žrtve na vsakem koraku.

19. mar 2012 18:14

Situla, po zapisanem tudi jaz menim, da sta pri vas doma oba čisto zadovoljivo zaposlena s hišnimi opravili. Ne vem no ... mogoče bi pa partnerju natančneje povedala, kaj si še želiš, da opravlja? Ker človek sam od sebe morda pa "ne vidi" tistega, kar ga ne zanima ali na kar ga drugi ne opozori. MOrda se njemu pač ne zdi potrebno vsak dan pometati, sesati, brisati prah itd.

Vsak ima neka svoja merila in če se vajina zelo razlikujejo, se mi zdi edino prav, da se enkrat pogovorita, kaj pričakujeta drug od drugega. Sicer boš vedno razočarana "ker ne naredi zadosti", on pa tudi, ker bo menil "da samo kompliciraš". Mogoče se pa njemu zdi čisto zadosti, kar naredi, ker ga enostavno nek prah ne moti, tebe pa recimo moti tako, da ga moraš obrisat. In dokler si samo mislimo, človeku pa ne povemo, kaj bi radi imeli, zaman pričakujemo, da bo samo uganil, kaj bi mi radi :) Saj me verjetno razumeš, ne  Doma imam tudi jaz moškega, pa še dva najstnika za povrh - in ti povem, da sem že naveličana tega, da je treba (sploh najstnikoma) ves čas ponavljati, kaj naj bi bila njuna dolžnost pri hiši. Skozi leta sem spoznala, da v bistvu nekatere stvari v gospodinjstvu očitno motijo samo mene - zato jih pač sama postorim, če že hočem, a ne. Recimo umazana okna in kup nezlikanega perila ... hči si iz kupa povleče majico in jo obleče in pravi, da kar se nje tiče, itak ni treba likat. Pač likam zato, ker se meni zdi tako prav in če je komu tudi nezlikana majica OK, pa naj jo ima. Sina tudi "ne moti" prah po tleh v njegovi sobi ... pa naj čepi v prahu, kaj mu čem.

Sicer pa - lahko narediš pa tudi preizkus, ko si že omenila likanje. Predlagaj partnerju, da eno tedensko žehto zlika on, ti pa ga nadomestiš pri štihanju vrta.

Mogoče bo obema zamenjava všeč, mogoče bosta pa oba ugotovila, da se je bolje držati dela, ki ga bolj obvladaš

BTW ... pri nas štiham vrt jaz, to me neizmerno bolj osrečuje kot "neverending" hišna opravila, sploh pranje šip in take zadeve. Pa kaj, kadar je lepo vreme in sem ves dan na vrtu, me umazane šipe itak ne vidijo, jaz pa ne njih. Samo za to, ker "se spodobi" v določenih časovnih intervalih opravljati neko točno določeno hišno opravilo, pač nočem biti "suženj" svojega gospodinjstva.

19. mar 2012 18:20

Bravo Točno to sem imela v mislih

19. mar 2012 18:37

Pri nas ni delitve dela na moška in ženska, pač pa glede na to, kaj gre komu bolje od rok (prvo pravilo), kaj kdo rad dela (drugo pravilo) in kako smo obremenjeni zavoljo službe ter posledično je čas ali ne za opravila iz prvih dveh točk.

Če je treba, mož tudi posesa (bolj šlampasto, ampak se delam, da ne vidim), sicer to delam sama. Skuha si med tednom tudi sam, če je treba bo dal perilo prat, če ni treba, naredim to jaz (on to naredi, ko se meni prevelik kup nabere).

Celo šipe je že pomival, a sem morala za njim popravljat, pa je odnehal. Posodo pomiva za seboj, tako da med tednom stroj sploh redko "zalaufamo".

Pri nas nekako vse gre pos sitemu da tisto, kar mora biti narejeno, naredi tisti, ki v danem trenutku lahko. Večinoma je to on, ker jaz prihajam kasneje domov. Tudi lika ne več, čeprav je tudi poskušal.

Skratka, situla, tvoj za moje pojme čisto dovolj naredi. Pa kaj, če ne skrtači školjke in ne lika? Naredi pač kaj drugega. Meni je njegov seznam nekako daljši od tvojega. Jaz ne bi gundrala, zdi se mi pa tudi, da si ti nezadovoljna zaradi nečesa drugega, ne le zaradi tega. Kot so že pred mano ene omenjale.

Meni enakpravnost med spoloma ne pomeni, da mož sesa in lika, žena pa žeblje zabija. Emancipacija je vse kaj drugega, odnos med človekoma na enakopravnih izhodiščih. Delitev dela v gospodinjstvu je le posledica tega, en majhen del, odraz.

Moj tudi pravi, kaj vse mi naredi, sploh ko v soboto zjutraj še topel kruh prinese, jaz pa komaj iz postelje lezem. Včasih sem se topila od hvaležnosti, že nekaj časa pa rečem samo, da si že zaslužim, da mi toliko pomaga, in da pomaga točno toliko, kot se mu ljubi.

Vse  je stavr dogovora in zadovoljstva s tem dogovorm. Če ne gre d rugače, pa res list papirja v roko in pišta čez tede, kaj je kateri od vaju naredil.

19. mar 2012 19:46

Ojoj, zgleda da je moje začetno vprašanje izzvenelo tako, kot da sem grozno nezadovoljna s partnerjem. Pa lahko rečem, da daleč od tega. To, da se sporečeva za malenkosti okrog delitve dela, ni bilo mišljeno kot neka velika kregarija, temveč kot občasno drobno nerganje, ki pride in gre. Na splošno z mojim dragim kar dobro voziva skozi življenje ...

Moje vprašanje je pravzaprav bolj temeljilo na radovednosti, kako imate drugi urejeno delitev dela v svojih gospodinjstvih (da lahko malo primerjam).

Glede na vaše odzive je moj partner očitno kar priden moški. Hja, kaže da res, v primerjavi z mnogimi.

19. mar 2012 20:05

Brisača, ki visi v kopalnici, MORA biti pravilno obrnjena. Po vsaki uporabi baterija, kot tudi baterija na tušu, se obvezno MORA obrisat... V nedeljo sem spet moža opozorila in sproti pripomnila: »Rada bi videla kopalnico, ko mene več ne bo...« 
Zvečer sem že bila v postelji s knjigo v rokah in slišim neko godrnjanje v kopalnici... Pride mož v sobo z besedami: »Rad bi videl, kdo ti bo odmaševal odtok v kopalnici, ko mene več ne bo...« Od srca sva se nasmejala. 

Pozdravček!

19. mar 2012 20:15

No, jaz imam pospravljača na xto potenco, tako da se ne pritožujem, kvečjemu jamram, ker prehitro kaj pospravi... Drugače sem pa še od prej navajena nedelitve na moška in ženska dela, edino likati mu ni treba.

19. mar 2012 20:28

Lepo, da je tako. In še naprej lepo vozita, pa bosta na stara leta kot dragička in njen... kar vidim ju, kako se pomenjlivo hihitata en drugemu ob pripombah, kot jih je zapisala naša dragička.

19. mar 2012 20:43

Situla, predvidevam da si generacija +/- 30 let, torej 'naša'. In te razumem, če oba delava enako ur (jaz še kar nekaj več od njega), in se od mene pričakuje, da enakovredno plačujem stroške, potem naj se tudi enakovredno razporedi hišna dela. 

Bivšega sem lepo navadila, da sva en večer v tednu skupaj čistila stanovanje. Začela sva hkrati in končala hkrati. V eni uri je bilo posesano, pomito po tleh, prah, kopalnica, kuhinja. Cunje so večinoma šle kar direktno v stroj (je bil prikladno v kopalnici), likala in po špecerijo seh hodila večinoma jaz. Po kruh in kakšno malenkost pa izmenično. Tudi kakšne večje reči sva šla kupit skupaj, kakšne drobnarije za kuhinjo pa sem kupila spotoma. Aja, pa kosilo sva večinoma kuhala skupaj. 

Enako se je navadil tudi moj brat, samoiniciativno, tko da očitno se da, kar pogumno, po korakih