10. feb 2012 7:35
OlivaB je napisal/a: |
Da bi ti pa kdo priznal lastniški delež na hiši ker si finančno vložila toliko in toliko pa tudi lahko sanjaš. |
Vse je odvisno od vnaprejšnjega dogovora - ki pa je (kot so poudarili že mnogi) itak predpogoj za uspešno sobivanje več generacij pod isto streho. Mi se imamo super. Mož pa je kot solastnik vpisan tudi v ZK.
Po srednji šoli sem šla od doma in si s fantom (sedanjim možem) ustvarila dom v podnajemniškem stanovanju daleč stran od mojih (in njegovih) staršev. Desetletje kasneje sva se po tehtnem premisleku odločila, da si ustvariva dom v hiši, ki so jo zgradili moji starši. Zdi se mi, da je tudi najino "podnajemniško obdobje" prispevalo k temu, da stvari pod našo streho super funcionirajo. Midva sva si ustvarila svoj življenski slog, starša pa sta se navadila na dejstvo, da je le-ta drugačen od njunega, ter tudi na to, da zmoreva voditi lastno gospodinjstvo brez njunih nasvetov.
Čeprav sem pojedla kar nekaj zarečenega kruha (po srednji šoli sem trdila, da ne bom nikoli živela v kraju, v katerem sem odraščala, niti slučajno pa ne pod isto streho kot moji starši), mi ni žal. Imamo svojo zasebnost, dom o kakršnem sva sanjala, prečudovito okolico, za bonus pa še super sosede nadstropje nižje.
Nisem pa od staršev nikoli nič pričakovala ali zahtevala. Možnost ureditve stanovanja sta ponudila sama, kuhala sva sama tudi v obdobju gradnje (ko smo vsi skupaj živeli v istem gospodinjstvu), vnuke pa pazita, ko sama izrazita željo. Grem pa k mami skoraj vsak dan na kavo in čvek - in preden vstopim potrkam in počakam povabilo.
roža