Aleksandrinke

rag_doll  

član od: 24.8.2011

sporočila: 505

22. dec 2011 23:54

Saj ste vse povedali. Gledala, smrkala, bila ganjena. Zares odličen dokumentarec. Si ne predstavljam, kako hudo jim je moralo bit in kako težko življenje, da so zapustile svoje otroke in odšle z upanjem, da jim bodo na ta način pomagale, v resnici pa so tisti trenutek, ko so odšle, zaznamovale njihovo in svojo usodo. Nobeni strani ni bilo lahko.

rag_doll

mišzmoke  

član od: 28.8.2010

sporočila: 4551

23. dec 2011 0:08

mamaF,

lp

mzm

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

23. dec 2011 6:58

Knjigo sem prebrala, filma pa nisem gledala do konca, ker že tako bolj slabo spim.  Ga bom raje enkrat čez dan.

Sedaj, ko  razmišljam o obojem  in prebiram še tole ne morem mimo vzporednice z našimi zdomci, ko sta nemalokrat oba starša odšla v tujino "po nov avto, denar za novo hišo", prepustila otroke starim staršem in se v njihovih najbolj občutljivih letih vračala kvečjemu dvakrat letno na dopust. V razgovoru z njimi sedaj v zrelih letih je čutiti, da ostaja neka nezapolnjena praznina, ki je vsi niti ne znajo definirati. In iz tega zornega kota gledano niso dosti na boljšem otroci, katerih starši posvetijo vso svojo energijo biznisu, otroci so pa, dobro založeni z materialnimi dobrinami, prepuščeni samim sebi.

Čudni smo mi ljudje, kam vse nas žene pohlep, pa še osreči nas ne.

Cila

nataska2  

član od: 12.7.2011

sporočila: 42

23. dec 2011 10:08

Madonca,jaz jokam že zdaj,ko vas berem :S. Kaj bo šele zdaj,ko bom film pogledala??

nataska2

kilca  

član od: 25.6.2010

sporočila: 34

23. dec 2011 11:27

Sama sem doživela, da so me starši oz. sorodniki v rani mladosti preprosto tri leta pustili v bolnici z povsem neznanimi ljudmi, matere nikoli nisem spoznala. Kaj mislite, koliko sočutja sem bila deležna? Zelo malo.

 

Tako kot film Aleksandrinke se me je dotaknil dokumentarec Otroci iz Petrička.

 Bolečina, ki se zažre vate je neizmerna, kar se je  videlo v filmu, in vesela sem, da so nastali taki dokumentarci, ki človeka ganejo in druge naredijo malo bolj občutljive za take travme.

kilca

elaphus  

član od: 27.9.2002

sporočila: 6945

23. dec 2011 14:42

SUZANAZ je napisal/a:

Za aleksandrinke sem izvedela, ko sem prebrala Grenko morje (Tomšič). Že pri spremni besedi sem se jokala kot nora. Potem sem na radiu Slovenija poslušala neko oddajo o aleksandrinkah, v kateri so govorile potomke aleksandrink in močno popljuvale Tomšiča češ, da je kritiziral aleksandrinke jaz pa knjigo sploh nisem tako dojela. Mislim, da jim je ravno nasprotno močno stopil v bran. Priporočam knjigo in me zelo zanima kako jo boste vi razumeli. Pa še ena žalostna:

ČRNA MAT

Mamica moja,
kako bom zdaj zrastla brez tvojega mleka,
kako bom rastla,
pri kom se bom grela.

Kam si šla,
da te ni več doma -
v vasi se govori,
da v Aleksandriji si,
tam za zlatnike dojiš
črne grde otroke.

Kako prazna je hiša,
kako sama sem zdaj,
zakaj si me rodila,
če si me tako samo pustila.
Če bi ptica bila,
bi k tebi priletela
in ti srce vzela,
s srcem tvojim
bi lažje živela.



Suzi

 

Ta pesem je na zadnji strani poljudne knjige Dorice Makuc Aleksandrinke, spodaj pa piše, da jo je povedala Pavlina Kumar - Marinič v Kojskem leta 1959. In je to knjiga, vredna branja.

lp

cervus

nola  

član od: 25.1.2006

sporočila: 3112

25. dec 2011 11:36

Vidim, da so alešandrine, kakor so jih klicali doma, še zmeraj popljuvane in ozmerjane.

Nobena od tukajšnjih pravičnic se ni vprašala o ravnanju očetov teh nesrečnih otrok.

Tudi ne o tem, kako bi te družine brez  dohodka alešandrin sploh preživele.

 

nola

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

25. dec 2011 12:42

Nola, z vsem spoštovanjem, ma meni se ne zdi, da bi katerikoli od komentatorjev tokrat obsojal in pljuval po teh nesrečnih ženskah. Kolikor sem komentarje sama razumela, nam je vsem skupno obžalovanje in prizadetost zaradi  razmer in pritiskov tistega časa, zaradi bolečine, ki so jo morale preživljati tako Aleksandrinke kot tudi njihovi svojci.

 

mamaF je napisal/a:

Meni je hudo. Ne obsojam jih, kot ne morem obsojati "Aleksandrink". Kdo ve, kakšni pritiski so bili na njih s strani okolice in družine, kakšna pričakovanja, kakšni upi po "bogastvu, ki ga bodo zašlužile v tujih deželah".

Hudo mi je za vse ženske, ki se znajdejo v primežu "dolžnosti" do nevemkoga, v precepu med lastnim otrokom in "bogastvom", ki naj bi jo čakalo "tam nekje" ... meni se smilijo, vse "Ukrajinke" tega sveta. Želim jim boljšo izbiro.

Mojca

Imaš pa prav, o očetih nismo govorili.Film izpostavlja ženske in otroke.  Razmišljam tudi o njih, ampak sama neke sodbe ne zmorem ustvariti. Protagonisti filma očetov razen v redkih primerih (kot je ganljivo pismo nekega očeta svoji ženi) skorajda ne omenjajo.

Ko bo le mogoče, bom prebrala še Tomšičevo knjigo, morda on napiše kaj več o moških tistega časa? Mogoče veš, kje bi se dalo dobiti še kaj literature na to temo iz naše preteklosti? Hvala za vsak namig :)
 

Mojca

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

25. dec 2011 15:14

nola je napisal/a:

Vidim, da so alešandrine, kakor so jih klicali doma, še zmeraj popljuvane in ozmerjane.

Nobena od tukajšnjih pravičnic se ni vprašala o ravnanju očetov teh nesrečnih otrok.

Tudi ne o tem, kako bi te družine brez  dohodka alešandrin sploh preživele.

 



nola

 

Žal  v vsakem pisanju lahko bralec med vrsticami najde ravno to, kar išče, pa če je bilo v piščevih mislih ali ne.  V mojem zagotovo ni bilo nobenega obsojanja. Nanaša se na otroke, ki v rani mladosti ostanejo brez staršev, ker  jim jih odvzame svet, pa naj bo to zaradi preživetja ali pa boljšega standarda in ugleda.

Prepričana sem, da nobena (ali pa je morda kaka izjema le bila, vedno se najdejo) mama ni rada zapustila svojega dojenčka in odšla na tuje. Ali jih je pognala nuja za preživetje, ali volja moža ali tašče in ostalega sorodstva, vse je bilo boleče. Ali so z zaslužkom reševale dom ali pa le polnile vrečo brez dna, ki je imela en konec v gostilni, ni bilo toliko pomembno, kot katastrofalne posledice zanje in za njihove otroke. Mislim, da za mame še bolj.  Ampak kolikor sem posnela iz knjige in filma, niso odhajale samo mame. Vse ostale lahko smatramo enako, kot  ekonomske emigrante v današnjem času. V katerokoli smer - od nas ali k nam.

 

Cila

Migla  

član od: 16.6.2004

sporočila: 1892

26. dec 2011 8:52

mamamia je napisal/a:

Sem odgledala včeraj to oddajo, z  velikim zanimanjem, in sem bila pretresena.

Eden boljših  dokumentarcev nacionalke, ni kaj.



mamamia

 

strinjam se z vami.

V času mojega večletnega bivanja v Egiptu, obisku grobov v Aleksandriji, sem veliko razmišljala o teh ženskah, njihovih otrocih in družinah. Veliko tragičnih in lepih zgodb sem izvedela od šolskih sester, ki živijo tam. V tem dokumentarcu šolske sestre niso bile veliko omenjene, odigrale pa so zelo pomembno delo, posebno na koncu  življenja Aleksandrink, saj jih je veliko umrlo v domu za ostarele, ki so ga in ga  še vodijo šolske sestre. Večina od njih, ki so bile v domu, je bila zelo revnih in ni imela nikogar.

Za mnoge Aleksandrinke ni bilo zaželjeno, da bi se vrnile domov, saj nekaterih tudi družine niso sprejele (možje so imeli druge žene, denar, ki so ga pošiljale, so porabili). Ali so otroci teh Aleksandrink res vedeli resnico o svojih materah? Res mi je hudo, ko se spomnim na te otroke. Res pa je tudi, da vse Aleksandrinke niso bile matere. Nekatere  se v Egiptu, posebno v Kairu, niso znašle in so bile vedno revne. Na to kažejo npr. neurejeni grobovi.

Prvo leto mojega bivanja tam doli v toplih krajih sem srečala v veliki skupini ljudi, starejšo damo. Beseda je nanesla besedo in vprašala me je, od kod prihajam. Povedala sem ji, da sem iz Slovenije. Prijela me je za roko, pogledala v oči in mi po slovensko zapela SVETO NOČ. Kurjo kožo sem dobila, solze v očeh. Povedala mi je, da jo je vzgajala Aleksandrinka, ki  je  njeni celi družini v letu 1952 (padec kraljevine kralja Faruka) rešila življenje, saj je njihova egipčasnka družina nekaj časa preživeli pri njih na Primorskem blizu Trsta. Po vrnitvi te Aleksandrinke domov, so imeli z njo redne stike.

Migla

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti