21. sep 2011 9:22
zeta je napisal/a: |
Ma, luštne so, kako da ne, kolk časa so jih pa rihtali, in to strokovnajki, ki se na te reči spoznajo. Od frizur, make upa, pa naročili so jim kako se morajo smehljat, koliko naj odprejo oči in kam pogled usmerit in niti obleke jim ni bilo treba samim nase potegnit, na koncu so fotografi izbrali najboljšo pozicijo, da ne bi bilo slučajno senc, izbrali so najboljši profil in nastal je posnetek. Si predstavljate katera pa ne bi izgledala po takšnile obravnavi.
zeta
|
Zeta, jaz sem se ob dolgoletnem spremljanju vsega, kar je povezano z oblekicami, naučila ravno tega, da money is not the issue. Ker če bi bil, potem bi tule čisto vsi nastopajoči delovali super krasno. Pa ne delujejo. Tudi z veliko denarja se da fino ustreliti mimo.
Zmeraj bolj sem prepričana v to, da ali človek to zna ali pa ne zna. Pri "znati" pomeni, da je fino, če imaš nekaj od tega v sebi, veliko se pa da tudi naučiti. In to čestokrat s precej nizkim budžetom - pa so čisto spodobni rezultati. Največ se doseže s tem, ko se glava prepriča, da se za čisto vse stvari, ki jih počnemo, uredimo (govorim za situacije, ko smo kolikor toliko zdravi). Da ni izgovora v stilu: ah, saj je vseeno, kako izgledam, saj je vsseno, če je tale Tshirt brez barve in oblike, za do mercatorja je okej Ker resnica je takšna: ni okej. Če je komu vseeno, kakšen je njegov/njen videz, potem točno to tudi sporoča okolici in točno na tak način ga okolica tudi doživlja (zakaj bi pa upoštevali nekoga, ki še sam sebe/same sebe ne upošteva?)..... Ko si glava očisti teh ponesrečenih misli, smo že na zmagovalnem traku. In morda nikoli ne bomo šle na podelitev Emmyjev, ampak tja, kamor pa gremo, tam pa naš videz pohvalijo. In to paše.
Vendelina jr.