Se gremo potepat?

24. avg 2012 6:15

Hvala Ežoj, jutranje branje tvojih potopisov mi polepša dan

1. sep 2012 21:01

Pa grem spet malo na potep, tokrat ne s romunskim nizkocenovnikom, ampak kar s slovenskimi železnicami. Za študente ponujajo posebne popuste, le, da si prej moraš nabavit izkaznico K13. To pa imam.

Pred nekaj dnevi, dobim E-mail od ene znanke, če bi prišel v Maribor na » 12-ti Svetovni festival praženega krompirja« ki ga organizira ( menda ) » Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi« ( če sem čisto pošten, meni to preveč ne diši: a bojo pol prepovedali jest zraven praženega krompirja pečena svinjska rebra, pa če ne bo prepovedi takoj, nič se bat, bo se že kakšen aktivist spomnil, da se to zapiše v ustavo......, pol debate, pa referendumi, pa ustavno sodišče........ ma nikoli ne konca ne kraja ), ona bo tudi tam s svojo skupino. Bodoči, da sem imel slabo vest do prej omenjene znanke, ker se ji nisem sploh neki oglasil in zahvalil........., sem seveda promptno odgovoril: seveda pridem, se že veselim snidenja, bomo pa kakšno rekla o skupnih znancih. No, tako se torej odpravim zjutraj. Seveda, ne gre glih gladko: treba je bilo najprej srajco zlikat ( ma, vse srajce so mi zmeraj zlikan, le danes ni nobene ), pol se pa odločit kaj oblečt. Imam eno vetrovko, ki » drži vodo » in to oblečem. Z avtom se odpravim do žel. Postaje v naši vasi. Počakam na vlak:

Izpadlo je, da je treba v Zidanem mostu prestopit ( na vlak višjega razreda, in seveda doplačat ). Skos nekaj rahlo dežuje, upal sem ( kar ni bilo dovolj, kot se bo pokazalo pozneje ) da bo dež počasi čisto nehal. Torej, prestopim na » inter city » vlak:

in hitro smo v Mariboru, evo, slika iz vlaka ( matr, prava popotniška fotografija ):

Ker se mi je od doma mudilo, na železniški postaji kupim nek topel sendvič in kavo. Ko je to opravljeno grem počasi proti prizorišču dogajanja. Ugotovim, da dežuje še močneje, in ni videti, da bi se to nehalo. Doma imam dva para čisto enakih čevljev, razlika je le v tem, da ene spuščajo, ko stopiš v lužo. Trikrat lahko ugibate, katere sem oblekel. Pridem na prizorišče ( ura je mal pred enajsto ) tam še kar prihajajo » udeleženci » s vsem potrebnim, nekateri so že tam, se pripravljajo, nekateri že delajo:

In.

In

Dežuje čezdalje močnejše ( moje upanje, da bo nehalo, očitno ni bilo dovolj ), moje znanke ne najdem, grem vsaj dežnik kupit:

In:

 xxxxxxxxxxx

Vrnem se nazaj, lije ( skor kot iz škafa ), dežnik mi glavo ohrani suho, voda se zliva s mojega ( in drugih ) dežnikov, hlačnice imam mokre do kolen ( pol je vseen klinc, katere čevlje imam ). Na slovesni tribuni igrajo: kolk sem razumel, nek poštni orkester, pol ene ladies iz Postojne ( upam, da sem prav povedal ):

počasi je vse pripravljeno za slovesno otvoritev festivala ( ki se začne ob 12 uri ). Pride možakar, pove, da se župan Kangler opravičuje ker ni mogel priti, govori en drug ( menda podžupan ali kaj je že ena nižja štela:

Pol se pojavi za mikrofonom predsednica drštva krompirjevcev ( seveda so prej igrali himno, dirigiral osebno M. Sepe, ki je napisal glazbo ):

Predsednica:

In:

Pripravijo top

Prižgejo:

Poči:

In 12 festival praženega krompirja je odprt.

Povedali so, da ( zaradi ekologije ) , ne bodo uporabljali plastičnega pribora in krožnikov, ampak, za 5€ prodajajo sklede od žgane gline in lesene žlice, ki pol ostanejo kot spomin. Po moje, hvalevredna poteza, ki sam potrjuje tisto, kar nenehno govorim: če bi država hotela, se problem smeti reši čez noč, sam je treba prepovedat uporabo plastike......... uf, spet me bo zaneslo. Kakorkoli, nikjer ni bilo videti kakšnih plastičnih smeti, res je pa tudi, da je vse bilo videti odlično organizirano, vključno s stranišči:

Razgledam se mal po stojnicah:

In:

In:

In:

Na sliki se vidi, kako nesejo kupljene sklede:

Sicer, bile so tudi druge stojnice, ne sam krompirjeve:

In:

In:

Večinoma so bili tudi dobro založeni:

Pa tudi seguridadi so tam:

Sicer, manjkajo jim še pištole, ampak, nič se bat, tudi to bo kmal.

Na enih dveh stojnicah poskusim krompir, najdem stojnico, kjer naj bi bila moja znanka, možakar najprej nič ne ve, pol pa se spomni in reče, da je v bolnici, kaj več ne ve, drugi tudi ne, lije kot iz škafa ( no, mejčken manj ). Napotim se do žel. Postaje, tam nobenega kioska odprtega, da kupim Delo ( me je že počasi sram priznat, da berem Delo, to je postal pravi rumeni časopis ) pol grem do avtobusne postaje:

Kupim Delo, počakam vlak:

Po poti sem pozoren, če bom videl kakšno kulinaričarko:

In:

Pa ni nič, vse so na toplem.

Pridem domov, zebe me kot cucka, kiham, zakurim, čez petnajst minut imam cel spodnji štuk spodobno ogret, nekaj malega še pojem, vsedem se za računalnik ( ugotovim, da sem na Ebay neki zlicitiral, pa me obveščajo, da ne pošiljajo v Slovenijo ), pol odprem kulinariko, ..........

1. sep 2012 21:12

...... in kmalu za tem se nekateri počutimo, kot da smo bili tudi sam tam!

1. sep 2012 21:13

Bravo! Nimam kaj drugega reči. In hvala za tole.

1. sep 2012 22:20

ežoj, prima si tole napisal.........ja ja, tako kot zmeraj

1. sep 2012 23:23

O, kak lep izlet, že zato, ker si šel na Štajersko!

No, sporočam pa ti, da oni dve kulinaričarki nista bili na toplem, ampak pod enim napuščem, blizu tvoje hacienda, sam na drugi strani onega tvojega mostu, ki te popelje v svet, pa mal višje nad morjem. In je tudi bolj ali manj lilo, samo streha je držala in ni se voda v čevlje zlivala. Ni se streglo nobenega krompirja (zgleda, da so vsega pobrali za festival), ampak en čilikonkarne, pa še marsikaj.

Sem pa opazila še nekaj. Očitno nisi srečal onega japonskega turista? Misliš, da ne mara krompirja?

2. sep 2012 0:34

, kje pa je tenstan krompir?

lp

2. sep 2012 11:11

A kje je tenstan krompir? Aaaaaaaaaa, pa res!

Po moje ga je Ežoj pojeduuuuuuuuuuuu

2. sep 2012 11:39

Ja, sem prebrala, da ga je zmanjkalo.......

9. okt 2012 16:06

Kake fotke, kake fotke, komaj čakam 18.10.