21. avg 2012 17:11
Ma, frina, ima še, upam, da boš videla.
Evo, spet jaz,
Tole bo treba nekako dokončat. No, saj bi šlo, matra me pri izbiri fotografij, rad bi take pokazal s » ta pravo » kompozicijo, tega pa jaz žal ne obvladam, kajti v takih » vodič-romanih », ki jih pišejo vrhunski strokovnjaki za fotografijo, in ki jim nekateri celo rečejo knjige, je ena sama teorija, pa pravilo tretjin, pa neparno število objektov, pa vodilna črta pa........ ma sama nepotrebna teorija...............
( tale je za šarmiranje ).
Recimo » telegrafsko« poročanje o zadnjem dnevu v Španiji.
Torej, kamp imam plačan, check-out je do dvanajste ure, jaz bi rad odšel čim prej, da še kaj vidim Barcelone. Rahli problemi pri pakiranju, kajti, nekaj reči sem nakupil, tudi eno dodatno torbo, vseen sem mogel tam pustit napihljivo blazino, na kateri sem spal ( in sem je tudi tam kupil, 10€, hvala, a ste vprašali, pa seveda stole, ker nisem imel s sabo nobene kamp opreme. Torej spakiram se, vse končam okrog pol devetih in pravac železniška postaja.
Na postaji gneča, ko pride vlak je bilo treba stat, vse polno. Na vlaku opozarjajo, da je velika vročina, naj se ljudje pazijo, tekočina........OK, moj načrt je, da v garderobo postaje Sants, pustim prtljago, da me tam počaka do enajstih zvečer, ko imam avtobus. Ko to naredim, grem si najprej ogledat nekakšn tehnološki park, ki je v bližini. Jaz sicer niti ne vem kaj sem pričakoval, vsekakor nekaj, ono tam pa nič. Ogledam si tist nič ( 10 min ).
OK, grem naprej, na plaza katalunia, nekaj pojest ( ribe, kaj pa drugega ), potem potepanje. Za podzemno je treba kupit ( seveda ) vozovnico. Prej sem kupoval na šalteru, sedaj je tam gužva. Vsepovsod je polno avtomatov, za nakup in natpisov, na se jih ( potniki ) poslužujemo. Pridem do enega mal gledam, mi ni nič jasno. Mal pogledam druge, vidim jih nekaj, takih kot jaz, ki jim ne uspe. Vidim tudi enga fanta s punco, ki jim je uspelo. Takoj jim pridem in poprosim da mi kupijo vozovnico, kar jim, v drugem poskusu tudi uspe. Grem na metro in pridem ven na plaza Katalunija:
Seveda, *ebeš mesto brez golobov. Mal naprej, oni potniki z vlaka, ki so slišali da je » mucho calor », se hladijo. Mene pa niso veliko silili, pa sem pohitel naprej, niz Ramblo ( glavna promenada za turiste ).
Pogosto se dajo videti umetelne pipe, za osvežitev:
Samo kaj, ko je voda iz teh pip topla, po oceni cca 25 stopinj. Pojem dve porcije rib, nisem si upal spit niti piva, niti vina ( mucho calor ), spijem le nek sok iztisnjen iz nekakšnega sadja. Napotim se do pomorskega muzeja, ki je na koncu Ramble, pri unem velikem spomeniku. Po poti se dajo videti prosjaki ( ali umetniki, kakor vam je bolj všeč ):
In, recimo:
Najdem pomorski muzej iz prve, une ribe v meni kuhajo, treba jih bo zalit. V krogu muzeja je gostilna, spijem pivo ( pa mucho calor gor/dol ). Nekaj eksponatov je zunaj, obetavno:
in:
No in vidite kam je vse to pripeljalo: ameriške in ruske jedrske podmornice krožijo po svetu, vsaka z arzenalom, da uniči polovico planeta..........
Ja, nič, grem v muzej. Tam nobene gužve ( zunaj in v gostilni je bilo še kar ljudi ) Mal gledam, ponujajo ene vstopnice tudi za neko razstavo, neki tuhtam........ pa me un, za pultom ogovori, češ kako naj vas ogovorim, po špansko, angleško francosko, nemško........ jaz se zdramim in mu kot iz topa odgovorim: pa dajte po slovensko, to najbolj obvladam........ on seveda gleda, pa mu jaz rečem : puede en ingles, yo entiendo........ ( po špansko: lahko v angleščini, razumem........ ), to pa ga tudi nekoliko zmede, pol mi razloži, da je muzej zaprt, neki ga prenavljajo. Meni je vse to nekam sumnjivo: kamorkoli jaz pridem, in bi si rad ogledal nekaj s vojaško tematiko, je zaprto, po moje to kapitalisti preprečujejo izobraževanje revolucionarje.... Ja kaj pa čem.
Pred muzejem ( na dvorišču muzeja, pri gostilni ) je majhem ribnik:
Takoj mi pride na misel, če bi nabavil želve..........
Nič, grem naprej, do plaza Espanja, od tam je blizu še kaj za ogledat. Do plaza Espana se pride po eni ulici ki gre od muzeja, reče se ji paralel ( vragsigavedi s čem ). Resnično je » mucho calor », sliši se emergencia, a je koga zvilo........ ne bi tudi jaz bil med tistimi, mal mi skozi glavo gre: a mi je tega res treba po tej vročini, tolažim se, da ni daleč, pa, ena stran ceste je čist v senci, nekje kupim plastenko pollitarsko vode, vsedem se na eno klop v senci ( klopi je vsepovsod dovolj ) in spijem mrzlo vodo, .........in naprej, novim zmagam ( turističnim ) naproti.
Plaza Espana:
Gremo v hribe:
In:
Če sem že tukaj, naj si še ogledam paviljon Mies van der Rohe:
In:
To je nekaj minimalističnega, mene je takoj spomnilo na une japonske ( a so morda zen ) vrtovi s peskom: celo dvorišče je en sam pesek, ki ga uni menihi skos neki pometajo, nekje je le en kamn, oni to opazujejo in se dajo v kontemplacijo ( o dovršenosti vesolja, kaj pa drugega ). Po ogledu paviljona, se vsedem na eno kamnito klop ( pri paviljonu ), poskusim si nadet videz ganjenosti, vzdihujem ( kaka lepota, kaka umetnost ), ko se mi zdi, da je dovolj ( če me morda opazujejo ), grem naprej, kaj več o tistem ( oh in sploh paviljonu ) lahko pove mi querida amiga.
Grem naprej, pa spet nekaj zanimivega. A se spomnete, da smo se učili v šoli kvadratni koren: evo, tukaj je rastlina, ki ima kvadratni koren:
tbc
ežoj
rimljanka 
