10. mar 2014 0:31
Ola, spet jaz,
ma, glede unih rožic sploh nimate prav, moje poznavanje rožic objema vrtnice in ostale. Une " frajle " ali kar so že, sem poslikal na poti do pavletove hiše ( ki ga, kot že veste, ni bilo doma ), tako, da ni iskati nobene simbolike.
Včeraj je bil zadnji dan ( no, vsaj za letos ) v Valparaisu. Imel sem v zmrzovalniku neko ribo ( reina, se mi zdi ) ki sem jo mogel porabit, seveda nabavil vino tinto, spekel ribo, porabil celo buteljko vina ( a ste pozabili, nič ne skrbim za notranjo lepoto ), jetra pridna, se nič ne oglašajo, iz česar sklepam da je z mojo notranjo lepoto vse v najboljšem redu. Po poznem kosilu, spoznam enega kanadčana, 18 let živel v Yellowknife, sedaj živi v Vankuvru, ne morete verjamet, 69 let ima. Sploh mi ni jasno kaj se taki starčki potepajo po svet, mar bi lepo sedel doma in kašljal in čakal uno gospo, saj veste katero...........
Zjutraj se odjavim iz hostla, na avtobusni postaji na custodio oddam equipaje ( a ste pozabili, tako po špansko rečejo kuferu z umazanim perilom ) in se še mal sprehodim po tistem delu Valparaisa. Praktički je vse videti kot en bolšji sejem, prodajajo vse živo ( in mrtvo, seveda ), zmeraj se ujamem, da hodim po takih mestih, pa me itak nič ne zanima za kupit, morda edino kakšna knjiga, skor bi eno kupil ( sabes que,,,,,,,, ), zelo zanimiva, predvsem za učenje spanščine, možakar hoče imeti quince mil pesos ( cca 20 €v ) sziskač v meni me pocuka za rokav; drago in tako nisem kupil.
Tam je tudi en velik park, tam pa se sliši splošen ropot. pridem bližje nek ansabl nabija južnoameriške ritme, skupaj s pevcem in pevko. Ne daleč stran, se en drug ansambl zbira, da verjetno tudi oni začnejo s muziko. Z drugega konca parka odmeva neko govorancija. Pomislim, brača južnoameričani nas prehiteli, začeli revolucijo ( sodeč po intonaciji ki se sliši na večjo razdaljo ). Pridem bližje, mal prisluhnem ( se mi zdi, da sem bil edini poslušalec ), en možakar je odkril, da so nam ubili Jezusa in smo vsi pekadori.............. Ma *ebe se njim za svetovno revolucijo, oni trajbajo svoje, ko se revolucijua začne, jih bo zapljusnil val kapitalističnih lopovov ( kot po drugi vojni nacistov ), pol bojo videli, kako se bojo izkopali. Ma, jaz na njih v svetovni revoluciji sploh ne bi računal, edino so jim svetle osebnosti Che Gevara, Castro, Aljende, Chavez in Neruda in se že konča.
Pridem v Santiago ( ves v skrbeh za svetovno revolucionarno gibanje ), v Santiagu pripeklo kot da je sred poletja, un moj equipaje težek kot hudič, mobena čikita se ne ponudi da bi kaj pomagala, equipaje težje za nekaj knjig iz Valparaisa, spravim se do hostle. Naj bi se nekam sravil kaj pojest, grem mim samopostrežbe, vstopim, kupim pečenega piščanca, paradajz, mango, vino , pivo............... matr, pa kaj rinete v mene, kaj vas to vse zanima............., vrnem se v hostel, pišćanec premal pečen ( krvav pri kosteh ), vino tako kot mora bit ( pa notranja lepota gor ali dol ), vrnem se v sobo, vključim računalnik................
ežoj