4. jun 2011 19:30
| perpetua je napisal/a: |
Jaz sem pa vedno, ko sem kuhala bodisi proso ali proseno kašo, imela občutek, da ostanejo zrna nekoliko trda, kot da se ne bi dovolj skuhala (čeprav sem jo kuhala še dlje, kot bi jo naj). Kuhala sem, kot se spomnim, vedno kot mlečni riž, ter potem pekla nekaj v smislu narastka s suhimi slivami. A bi bilo treba proso / proseno kašo prej namočit?
|
Z vsemi žiti (pa tudi stročnicami) si kuhanje (in nemalokrat tudi prebavo) z namakanjem lahko le olajšate - če seveda ne namakate predolgo, kajti potem lahko zadeva splesni.
Če ste iz prosa vedno delali narastek, je bilo lahko trdo zato, ker je bilo presuho. Sicer pa je proso zelo hvaležno in je kuhano že v 15 minutah (celo brez namakanja). Ob pripombi, seveda, da se vsa žita po kuhanju pusti pokrita na štedilniku, dokler se ne ohladijo. Tako pripravljena so najbolj okusna. Na ta način se tudi čas kuhanja, kakor ga navaja večina knjig in receptov, skrajša za vsaj 10 minut. Nič naj vas ne moti, da ostane tekočina, ko ploščo ugasnete - preden se zrnje ohladi, jo bo vso vpilo.
Sporočilo je spremenil(a) 666 dne 04. 2011 19:37
rimljanka 
tulka
), sem mislila, da bo hitreje pripravljena. V pečici se dosti lepše in enakomerno zapeče oz. skuha. Vsaj tako se spomnim, sicer je pa že vsaj dve in pol desetletji nisem pripravljala. 
Tistega kuhanja pa ne morem pozabiti. 
Vanja
), ko zavre, gretje na minimum 15 minut in pol še naj stoji še 5 - 10 minut. Nikoli mi še ni bila trda. Na enak način pripravim tudi ajdovo kašo.
