10. jun 2015 11:52
Še par stvari, ki so pri jemanju magnezijevih prehranskih dopolnil pomembne, pa niso povsem jasne iz prispevkov uporabnikov.
Dnevne potrebe:
RDA (recomended dietary allowance) je doza, ki naj bi bila potrebna za zagotavljanje dobrega zdravja. Spreminja se vsakih nekaj let.
- mladi moški 400 mg/dan, mlade ženske 310 mg/dan
- nad 30 let je 420 mg/dan (moški) in 320 mg/dan (ženske)
Nekateri viri postavljajo svoje standarde, kateri so za skoraj vse minerale in vitamine višji kot smernice RDA, pri parih pa celo nižji. Dr. Mercola, ki je eden najbolj čislanih strokovnjakov drugače mislečih kar se klasične medicine tiče, pravi, da je optimum 700 mg/dan, recimo.
V knjigi Alternative Medicine Guide, ki ima 1200 strani in sem jo dobil kot študijsko gradivo na fakulteti za naravno medicino v Kaliforniji, je ADSR (adult daily supplement range) 150-600 mg/dan, odvisno do enega kupa faktorjev, o katerih ne bom tu razglabljal, ker je premalo prostora in bi postala zadeva duhamorna.
Oblika:
Magnezij je en redkih mineralov, kjer ni velikih razlik pri absorbciji glede na obliko, kako je vezan, in kjer jih je kar nekaj na voljo. V prosti prodaji v lekarnah so večinoma oksidi, citrati ali karbonati.
Glicinat - dokaj drag, dobra absorbcija, najbolj idealna oblika
Oksid - laksativ, zelo slaba absorbcija
Citrat - manjši laksativni efekt, solidna absorbcija
Klorid/laktat - dobra absorbcija, 5x manj Mg kot oksid pa kljub temu precej boljša oblika
Karbonat - antacid, dobra abosrbcija
Taurat - pomirjevalni učinek
Sulfat/hidroksid - močan laksativ, previdno z jemanjem
Treonat - nova obilka, ki kaže na super učinke sploh zaradi spsobnosti hitrega prehajanja skozi celično membrano
Izogibajte se oksidu, ki je lahko hitro iritanten za prebavni trakt, njegova bioavailability pa precej slaba. S pitjem Donata dobite nekaj magnezija v telo, da bi pa na ta način zdravili njegovo pomanjakanje na dolgi rok ni primerno, pa tudi ne najbolj poceni. Tam kjer se malo magnezija absorbira preden pride v črevo pride do laksativnega efekta.
V znanstvenih krogih se je narobe interpretiralo izjavo francoskega znanstvenika Jeana Durlacha, ki je rekel, naj se ne prekorači razmerje kalcij magnezij 2:1, ne pa da se naj ta minerla v tem razmerju uživa. Sedaj velja splošno uveljavljena doktrina, da naj bi to bilo optimalno razmerje, kar botruje dostikrat kalcinaciji tkiv in sklepov.
Pomembna je tudi, da telo izgradi dovolj vitamina D in K2 oziroma, da ju dovolj zaužijemo. Brez njiju spet prihaja do slabe absorbcije, do kopičenja mineralov, kjer niso dobrodošli, do nepopolnih ciklov v življenjskih procesih itd. In spet teh dveh vitaminov ne sme biti preveč.
Torej kalcij, magnezij, vitamina D in K2 delujejo sinergistično.
K2 je v živilih živalskega izvora, lahko ga pa tudi bakterije v prebavilih producirajo. Vegetarijanci, ki ste bili deležni antibiotičnih kur, bodite pozorni na vnose tega res pomembnega in ne tako znanega vitamina. Boljša oblika za jemanje je MK7, ki je naravna. MK4 je večinoma sintetična. MK4 (menaquinone-4), krajša veriga, se najde v maslu in drugih živilih živalskega izvora, MK-7 pa proizvajajo bakterije v fermentacijskih procesih. MK7 je tudi bolj obstojna obilka in ostane dlje v telesu. Nekje 180-200 mcg/dan je potrebno, da se dostavi kalcij, kjer mora biti in odstrani od tam, kjer nima kaj početi. Druga pomembna naloga K2 je, da aktivira proteine, ki so zadolženi za rast celic, kar nakazuje na njegovo vlogo pri preventivi pred rakom.
Kako veste, da imete premalo K2? Izsledki kažejo na to, da če imate diabetes, srčna obolenja ali osteoporozo, imate TUDI premalo vitamina K2. So pa tudi drugi znaki, kjer še ni tako drastičnih posledic, zato pa poskrbite za to, da ga boste imeli dovolj.
V zimskem času na naši geografski širini ne moremo dobiti vitamina D z izpostavljenjem sončnim žarkom, pa čeprav smučamo v Alpah. Nekje v oktobru/novembru je sonce že prenizko, da bi naša koža lahko tvorila ta vitamin, zato je njegovo jemanje pozimi dobrodošlo.
Če jemljete D3, obvezno jemljite tudi K2! Preveč D lahko vodi v toksičnost in pomanjkanje magnezija.
Zaključek: Magnezijev klorid LAHKO pomaga in pomanjkanje magnezija je LAHKO EDEN od vzrokov za v enem postu naštete bolezni, je pa zadeva precej bolj kompleksna. Vabim vas, da ste zmerni pri jemanju na pamet, po drugi strani pa najnovejše raziskave kažejo, da kar 80 % ljudem zahodne civilizacije primanjkuje magnezij, tako da prav veliko ne morete zgrešiti, če občasno naredite kuro ali jemljete manjše doze dnevno. Vsakič pa to naredite v sinergiji s prej naštetimi dopolnili.
Znaki pomanjkanja Mg so najpogosteje pomanjkanje apetita, glavoboli (maček-vzemite magnezij za olajšanje), utrujenost, slabost, pomanjkanje energije. Na daljši rok se lahko razvijejo mišični krči, osebnostne motnje, božjastni napadi, motnje v srčnem ritmu, otopelost ali mravljinčenje v tkivih...
Vsekakor je pa najcenejša oblika jemanja magnezija prav magnezijev klorid oziroma njegiova oblika heksahidrat.
Za to katerih mineralov vam res primanjkuje svetujem, da naredite mineralogram, ter se potem po posvetu z zdravnikom ali terapevtom odločite, katere minerale boste jemali in kako.
P.S. Na žalost, kar je cinično zapisal ežoj, je blizu resnice in naše medicinske fakultete lahko začnejo zapirati vrata ali pa se zbudijo in začnejo pri večini predmetov, izzevši kirurugijo in še par, spreminjati doktrino.
Borchi
Sporočilo je spremenil(a) Borchi dne 10. 2015 12:02
Sporočilo je spremenil(a) Borchi dne 10. 2015 12:07