8. marec

7. jun 2012 13:04

Imam prijateljico, ki je stra 74 let in je stara toliko kot moja mama.

Pred tremi leti so ji operirali maligni tumor na dojki, ker je vztrajala do 5- zdravnika, ker so ji vsi zagotovili, da je zadeva povsem nedolžna in bodo počakali. Visela sem ji nad glavo, da naj se ne pusti odgnati, dokler ji ne vzmejo celic in jih pregledajo ( hiter pregled je to zavrnil), ker naj bi tako čakala tudi moja, takrat 39 letna prijateljica.

Zgleda zelo dobro, obači se ekstravagantno, končala je fakulteto in odlično obvlada še 3 jezike. ZAto je vse o zdravljenju preberala na spletu.

Po opreraciji je bilo potrebno določiti nadaljevanje zdravljenja, vendar so zavrnili obsevanja, čeprav ni bilo nobenih metastaz in je v odličnem fizičnem stanju.

Vpričo nje je onkolog, ali pa kirurg poklical nekoga in zahteval, da se zdravljanje nadljuje z obsevanjem. Očitno mu je sogovornik na drugi strani rekel, da je prestrara, ker je zdravnik rekel: " Res je stara 71 let, vendar jo moraš videti,"

Ocenil je, da je v tako dobrem stanju, da je vredno podaljšati njene možnosti, da se postara, ker je res zgledal bistveno mlajša kot je v resnici.

Bila je zgoržena. Jaz tudi. Toliko o tem, kaj se splača.

O zdravnikih pa mislim, da morajo s slabimi opraviti sami, da bodo imeli ugled. Zato težko razumem, da si na vse kriplje prizadevajo, da bi obvarovali svoje kolege kritike in odgovornosti, s čemer si pljuvajo v lastno skledo.

Trenutno sem na zdravljenju pri enem dobrem ( ki me kar tika ???) in je slučajno gimnazijski sošolec od te moje prijateljice.

Bivši, ki mi je za udravljenje pritiska okrog 200/110 predlpisal po kozarce vode vsako uro in mi očital, da si domišljam, da me boli glava, kar je posledica zvina vratnih vretenc po prometni nesreči z naletom, najbrć ne dviguje rejtinga in ugleda. Ko sem ga hotela zamenjati, me v ZD ni hotela vzeti noben njegov kolega, ker ne delajo prepisov, kar pomeni, da podpirajo slabe. Šele po posredovanju ZZZRS in diketorja ZD so mi določili zdravnico, ki je tudi že bivša, ker je seveda odšla, in se mu je princip zdravljenja pritiska z vod zelo vtisnil v spomin.

Zdravniki niso bogovi, ampak naj bodo vsaj ljudje, pa bomo bolj zadovoljni in naj kritično ocenijo delo kolegov.

7. jun 2012 13:12

dobro napisano - vsekakor se strinjam, da morajo med sabo te stvari poštimat - še najbolj fer.

7. jun 2012 13:15

Vanja: pri tvojem pisanju me je zmotil le tvoj vzvišen odnos do vsega tukaj pri nas. Ampak, kot je lahko tu kaj narobe, je lahko tudi kje drugje. S tisto, ki mi jo predlagaš, da jo pokličem, sva se večkrat pogovarjali o tem, kako v njihovih krajih deluje urgentna služba in razni zdravniki...pri nas zaenkrat tega ni in zato ni prav, da se kar nekaj posplošuje in pljuva po vsem povprek.

Kar se tiče pa debate okrog onkoloških bolnikov vam samo to povem: ko boste enkrat v situaciji biti tam kot bolnik (vsem želim, da se jim to nikdar ne zgodi), ali kot obiskovalec, boste videli, kako srčno je osebje na našem Onkološkem institutu v LJ...prav vsi, od čistilk do zdravnikov. Najbrž niso le meni kazali takšne strani svojega obraza, glede na to, da nisem nobena VIP, ampak nekdo od tam nekje blizu NEK doma. In prav zaradi takšnih zdravstvenih delavcev je pritlehna podlost tisto natolcevanje in napihovanje o zdravnikih in kuvertah in teh zadevah. Če imaš kaj za povedati o tem, napiši imena in priimke in ne natolcuj in se ne obnašaj ko razvajen smrkavc, ki se po tleh meče, ker ne dobi lizike.

7. jun 2012 13:17

daj pa še jaz dodam svoje lonec, v zvezi z zdravstvom.

Ja, govorijo, da si ko enkrat čez 65, te niti ne zdravijo več. Bi do nedavnega celo morda še jaz verjela v to, če se nam ne bi doma zgodila zelo neljuba reč z očetom, ki je od popolnoma zdravega človeka tja do skoraj 80. leta naekrat tako zbolel, da je iz bolnišnice prišel komaj pokreten in popolnoma odvisen od tuje pomoči. Plus demenca.

Poudarjam, nikogar v bolnišnici nisem prosila za ukrepanje oziroma naj se malopotrudijo okoli njega.

Oče je bil deležen vseh mogočih preiskav, ki jih ne bi bil, če bi veljalo prepričanje, da starejših pač ne zdravijo več. Mi smo poslušali, kaj so nam zdravniki govorili, in smo zato tudi vedeli, zakj mu takrat niso vzeli vzorca kostnega mozga, ki bi dal odgovore na vsa odprta vprašanje glede njegove bolezni. Ker je bilo srce prešibko in kri preslaba za posege ali morebitno koemoterapijo. To je tisto, akr je proxima rekla, da je treba poslušat: niso mu opravili nečesa, kar bi se nam zdelo da bi  morali, a so že imeli razlog za to.

Ko pa je oče okreval, le kri se ni in ni izboljševala, hodil je transfutije vsake tri do štiri tedne, so znova predlagali odvzem kostnega mozga. Ker se je izkazalo, da niti po številnih drugih preiskavah (tudi CT so mu naredili) ne morejo drugače ugotoviti vzroka tako slabe krvi (in opešanega srca), so mu zdaj opravili še to. Da ne omenjam vsega, kar so storili zanj na posameznih oddelkih, vmes so mu še sivo mreno operirali, da lahko znova bere.

Ker, četudi vsega tega ne bi storili, bi ne bili niti trepnili z očesom. Zatečeno stanje je bilo hudo, povedali so nam kaj in kako, in sprijaznili smo se, da je vsak dan, ki ga še živi, podarjen. Skrbeli smo zanj in zdaj je boljši; zdrav ne bo nikoli več, ima pa še človeka dostojno življenje, čeprav je odvisen od tuje pomoči.

Tako da lepo prosim, da mi nihče kar tako ne udriha čez zdravstvo (ja, res je, saj ga plačujemo in prispevamo, tudi moj oče je 45 delovnih let polnil blagajno ...). A vseeno. Toliko truda, kot so si dali okoli njega, četudi morda samo zato, ker je zdravnikom zanimiv zaradi vsega, kar se v njegovem telesu dogaja (tako so mi namreč povedali), res nisem pričakovala.

O prijaznih sestrah in zdravnikih pa kdaj drugič.

Glede podkupovanja zdravnikov in dajanja daril: se dogaja. Nekaj so krivi tudi pacienti sami. A opletati na splošno je sila zanimivo, ko je treba to utemeljiti in navesti imena, podatke, vsote .... je pa druga zgodba.

Pri šanku smo vedno vsi najbolj glasni.

7. jun 2012 13:29

Sem pristašica svinčnika in papirja.

Tako si vedno (no ja, skoraj...) zapišem ime in priimek človeka, s katerim se pogovarjam in dogovarjam o odločilnih korakih, ki naj bi jih storila.

Za mene te brezoblične mase z imeni zdravstvo, država, bančništvo, ministrstvo, šolstvo, poslušalstvo, članstvo.....ne predstavlja razen ene brezoblične gmote prav nič.

O meni odločajo Francke, Janezi, Roberti, Marije, Fatime, Julije, Tomaži .....je kar praktično, da vem, kdo so, a ne?

Na mimgrede: ne morem reči kar napočez, da so Kulinaričarke in Kulinaričarji nesramni, nevedni, brez empatije, prijazni, naduvani, ponižni.......je vse v arhivu, podpisano! Pa čisto spodaj tudi lepo piše, čigava je odgovornost za napisano.

Popravljam: da je članstvo Kulinarike.....

Mygrace

7. jun 2012 14:39

Ognjič, pisanje ni bilo menjeno zviška. Sploh ne. Me pa res razpali, ker toliko ljudi bluzi, kako tukaj ni zavarovanja In mi je seveda prišla na misel Proximina omemba, ki sem jo prečitala malo pred tem. Tukaj pa še nisem naletela na žensko, pa naj bo tuja študentka, čisto navadna trgovka ali kaj bolj fesi, ki je ob porodu ne bi dobila. Pa sem bila tukaj prvič že konec 80ih let, ko sem tudi prvič slišala za to zadevo.

Torej, vsaka država naj pošlihta pred svojim pragom, pa bo čist v redu.

Ker ne mislim razlagat detajlov, ti samo povem, da smo imeli 1 krat tako veliko sranje, da ga niti najhujšemu sovražniku ne želim, pa je bilo vse lepo poskrbljeno in drugič, ko kljub obsežnim in številnim testom in zdravilom niso mogli ugotoviti, kaj je narobe in so plačali vse, tudi zelo drage preiskave. S čisto običajnim zavarovanjem, ki ga ponuja delodajalec.

7. jun 2012 15:23

Torej, vsaka država naj pošlihta pred svojim pragom, pa bo čist v redu.

Hm, ko bi Američano to naredili tudi, preden gredo izvažat svojo demokracijo kam drugam---

Ja, vem, je off topic, a vseeno, sem pač izkoristila priliko, da izrabim Vanjin stavek ...

7. jun 2012 15:37

Oh, mamamia, saj veš, da se s tvojim oz. mojim komentarjem več kot 100% strinjam... 

7. jun 2012 17:03

Pa ja, mi smo ista krvna grupa ...

7. jun 2012 17:48

Nula, predvidevam..? Ta je za vse dobra, baje..