14. mar 2011 10:28
Scholl seveda ima gelirane blazinice, prodajajo jih v Sanolaborju, stanejo kakih 8 EUR...
Je pa seveda štos, da blazinice vsega ne morejo rešiti.
In pri peep-toe salonarjih je pač tako, da so oblikovalci po odzivu uporabnic počasi učijo, kako se stvari streže. Recimo:
- če je odprtina spredaj taka, da gledata ven več kot dva prsta, se bo z nošenjem zgodilo to, da se bo odprtina spredaj še bolj raztegnila in je nevarnost, da bo stopalo počasi zmeraj bolj vleklo naprej, zadaj pa se bo obuvalo sezuvalo....
- če je štikla neto višja od 10 centimetrov (neto pomeni, da moramo odšteti platformo, če obstaja), se bo stopalo vsekakor porivalo naprej in se bo vse skupaj preveč raztegnilo in po eni sezoni se bo tudi najbolj dizajnerski čevelj na svetu sezuval in se ga ne bo več dalo obuti
- bolj udobni so peep-toe čevlji s platformo kot peep-toe brez platforme. Letošnje platforme so precej visoke, ampak se kar udobno preživi v njih (npr, tisti čevlji, ki jih nosi Tjaša v NLP so v resnici čisto udobni, ravno zaradit ega, ker neto štikla ni blazno visoka)
Še opozorilo: Satenski salonarji so samo za večerne priložnosti in za indoor aktivinosti (od zunanjih aktivnosti so pa samo za po rdeči preprogi). So mehki, ampak raztegnejo se pa hitreje kot usnje.
Sama pri izbiri čevljev gledam, če se bo zgodil "Pepelka efekt". To je, če se mi bo, ko bom nataknila čevlja, zazdelo, da je svet samo moj, da ni nič nemogočega in da se vse okoli mene iskri kot v kakšni Disneyevi risanki. In koliko se spomnim v zadnjih letih, sem kiksnila morda trikrat (okej, nakupovanja škornjev ne štejem, tam je uspeh, če niso preširoki, več se ne da zahtevati), drugače je pa kar šlo. Samo, če vem, da bom morala čez dan veliko hoditi po čudnih tlakih (kako ne maram granitnih kock po mestu....), potem si za taka opravila v vrečko pripravim tudi obuvalo "za hodit". Salonarji so pa za "ustavljanje prometa".
Vendelina jr.