26. apr 2011 13:48
Meni je tale diskusija o tem, "kako je trenirka fina za doma in kako da je komot in da ga ni čez komot in jaz se pa ne uklanjam pravilom...." reciklirana diskusija tiste o tem, če se pogrne miza in se naredijo pogrinjki ali pa "smo kar komot, ker kdo bi se pa še s tem ukvarjal"(včasih se resno sprašujem s čim se nekateri iz komot čete sploh ukvarjajo, ker od njih še nisem videla ali prebrala bisera ne takega ne drugačnega...). Je pač tako, da smo eni naučeni na urejenost, eni pa malo manj. Je tudi tako, da tisti, ki smo naučeni na urejenost in red, smo s tem čisto zadovoljni. In se ne trudimo nikogar posebej prepričevati v svoj prav. Preprosto tudi zaradi tega ne, ker se nam ne da blazno poslušati razlaga," kako je najbolj, če sem komot". Predvsem zaradi tega, ker nas je življenje naučilo, da nas ljudje, ki so "komot in jaz ne kompliciram" slejkoprej pokličejo na pomoč.
In ko si potem soočen (ne po svoji želji, ampak z odprtimi očimi se marsikaj vidi in sem videla preveč nepospravljenih nedomišljenih trenirkastih familij) z nekimi osebnimi krizami ljudi, si vedno znova presunjen nad tem, kako je od osebne neurejenosti (ah, saj ne rabim, saj je vseeno) do mentalne neurejenosti pol koraka. Pa kako je od osebne neurejenosti do neurejenih odnosov v famili pol koraka. Mama v razvlečeni trenirki in z ostanki tistega, kar se je kuhalo na majici (ker za doma je itak vseeno) in ata, ki doma paradira v gatah (moška verzija trenirke je paradiranje v gatah in razvlečenih spodnji majici) sedeč na kavču in si čoha trebuh, če si ravno ne čoha jajc ali pa prdi po obilnem kosilu (ker to je pol zdravja) se z leti ne pogovarjata več, temveč samo sikata eden na drugega ali pa spuščata stavke izpod pasu. Ker, zakaj bi se pa potrudila? Zakaj bi pa ugajala drug drugemu? Zakaj bi pa en drugega zapeljevala, zakaj bi pa en drugega presenetila - za vse to je treba misliti, delati in take stvari, skratka čisto vse, kar je izven koncepta komotnosti. Pa saj ni bilo vedno tako. Ko sta bila stara petindvajset, sta se še trudila, ampak potem sta pa skočila v bazen komotnosti in petidnvajset let kasneje spominjata na zavaljenja človečnjaka, ki sta komot.
In seveda, človek se uredi zaradi tega, ker spoštuje sebe, svojo družino, svojega partnerja. Potem vsaj lahko enak tretma pričakuje tudi od familije. Ker je totalno nespoštljivo svoje domače osrečevati s svojimi zanemarjenimi verzijami, sodelavce in sosede pa z urejenimi.
In tudi se mi zdi malo poceni demonstrirati svojo neodvisnost in svoj prav v tem, da bi oblekla tisto, kar mi paše (oziroma, to fazo sem prerastla pri sedemnajstih) in ostali svet naj se s tem sprijazni. Konec koncev, so tereni, kjer je treba svoj prav - in ta svoj prav v relevantnih temah - v resnici obraniti in razen pri športnih aktivnostih se svoj prav težko ubrani s trenirko. Z urejenostjo gre mnogo lažje.
Je pa tudi res, da potrebujemo tudi trenirkaste ženske. Konec koncev, ena pa mora najslabše zgledati na dvajseti, petindvajseti obletnici mature, a ne?
Tko je shvatio, shvatio je.
Vendelina jr.
Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 26. 2011 13:50
Vsaj nekaj, bo rekla Vendelina
Začetnica
če je to brezoblično (pardon na reklami)...
Začetnica
Začetnica
