3. feb 2011 9:29
Da bomo vsaj vedeli, o čem govorimo, gremo na osnovno definicijo
Demokracija je v osnovi antični umislek v smislu vladavine ljudstva, kjer so imeli svobodni (beri, lastniki in moški in, sužnji in ženske out) pravico odločati (biti udeleženi v procesu odločanja) o javnih zadevah. Niso vedno odločali pametno. Med drugim so na tak način tudi obsodili na smrt slavnega filozofa (test za srednjo šolo: katerega - kdor z veljavno maturo tega ne zna povedati v petih sekundah brez pomoči gugla, naj nekaj časa nič ne napiše, prav?)
Potem se je ta vladavina ljudstva v neki obliki izvedla tudi v rimski republiki (Res Publica - javna zadeva), vendar se je s širnjem imperija ta zadeva sfižila in je prišlo na vrsto dolgo obdobje kraljev, cesarjev in papežev in odsotnost večje odločevalne pravice v javnih zadevah. Do obdboja 11-12 stoletja, ko so se neomejeni oblasti kraljev začeli upirati in je nastala Velika listina svoboščin (Magna Carta Libertatum - pri tej zadevi vedno delam "češko" napako v letnici in zdajle se mi ne da guglat kateri cifri sta na zadnjih dveh mestih letnice), kjer se je ponovo uveljavila prvica so-odločanja v javnih zadevah in ki je uvedla predstavnike tistih, ki lahko soodločajo. V bistvu prvi parlament.
V smislu razvoja političnih insitucij se potem do 18. stoletja kaj silnega ni dogajalo. Takrat pa sta se zgodili dve zadevi
- prvi uspešni upor v kolonijah (uprli so se angleški kolonizaciji na teritoriju Severne Amerike in so leta 1776 začeli in naslednje leto dosegli dogovor o tem, da angleški kralj ni bil več suveren nad tem teritorijem, z bazičnimi pravili pa so opredelili prvo ustavo leta 1777
-leta 1789 se je začela francoska revolucija. O tem sem se nekoč razpisala (na prošnjo nekaj članic) in evo linka, ne bo nobenemu škodilo, če zadevo še enkrat pogleda http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=2111 14 juillet
Lekcije francoske revolucije so: v smislu graditve političnih institucij smo dobili a) ustavodajno in zakonodajno skupščino, b) ločitev na zastopniško in izvršilno oblast. V smislu razumevanja družbenih procesov smo se tu naučili, da so eno velika pričakovanja na začetku in da se seveda vsa ta pričakovanja nikoli ne uresničijo v celoti.
Ko danes govorimo o demokratičnih političnih sistemih imamo v mislih sisteme, ki imajo
- ločitev oblasti na zastopniško, izvršno in sodno
- s predvidvljivo in določeno frekvenco na prezenten način ljudsto izbira svoje predstavnike
To sta konstituensa demokratičnega sistema. Če pa kdo misli, da je demokracija ekvivalent internetne Indije Koromandije, newsflash, zmotil se je.
Demokratični sistemi se potem razlikujejo po kontinentih, državah (tako kulturno in pravno). Evropska kultura je visoko med vrednote postavila sistem socialne in pravne varnosti svojih državljanov. Druge kulture so (gledano z evropskimi očmi) tu manj stroge. Imejmo to v mislih. Preden bo naslednjič koga imelo, da bo lamentiral, kako gre pri nas in okolici vse narobe in kako so vsi ne-vem-kaj-in-kako zavržni..... naj (če nič drugega, to je tudi na internetu, kjer je, razen tega portala še vrsto drugih infotov) pogleda socialno sliko hitro rastoče in močne demokratične sile Latinske Amerike - Brazilijo. In naj izvoli pogledati, kolikšna pravna in eksistencialna varnost je tam postavljena za najnižje socialne sloje.
In preden bo nekoga imelo, da bo spet lamentiral, kako je demokracija brez veze in se vsi kregajo in vsi nekaj grabijo (in zanj/o nič ne ostane)...hm, vsi bi navijali za prosvetljeni absolutizem. Ob predpostavki, da bi bili prosvetljeni absolutisti mi sami in ostali bi nas ubogali. Mokre sanje, ni kaj. Naj raje vsak pri sebi premisli, kako stoji s prosvetljeno komando pri sebi. Ali to zna (osnovni test je že v družini), ali se ji/mu izide in kako stoji s tem, da bi mora/la ubogati drugega prav tako samooklicanega prosvetljenca....? Je že manj takih, ki bi se kaj takega v resnici radi šli, ne?
Argument, amigo querido, da je demokracija slaba zaradi ekzempla ekstremne in v resnici neokusne in kar se mene tiče, zavržne, pravice do nošnje orožja v ZDA, je pa metodološko slab. Indukcija (da uporabiš en primer in s tem postaviš splošno pravilo) v družboslovju ponavadi slabo deluje. To, da parlamenti po demokratični poti in podprti z javnim mnenjem (ni nujno, da je javno mnenje pametno, ni nobene garancije, da je sploh kdaj pametno) izglasujejo tudi bedaste zakone, še ne pomeni, da je sistem v celoti slab. Samo pomeni, da ni popoln. Demokratični sistem ni popoln. Nikoli ne bo.
Ampak ima demokracija eno izvrstno zadevo, ki jih drugi sistemi nimajo. Omejevanje. Preprosto ne omogoča nikomur (pa naj si še tako želi, pa naj ga mokre sanje še tako vlečejo, pa naj še tako demagogira), da bi zelo dolgo vlekel v svojo smer in pri tem teptal vse ostale. Lahko se to dogaja en mandat, dva, komu uspe celo tretji - ampak čez nekaj časa ga volitve odmaknejo. To ne pomeni, da se vse popravi - to samo pomeni, da pač ena skupina ne more več vleči v svojo smer. In da tudi druga ne bo mogla vleči samo v svojo smer. In v osnovi si Egipčani želijo to - da ne bi več imeli sistema, kjer bi bil nekdo naslednjih trideset let lahko predsednik.
Vendelina jr.