Svečani oblačilni report 2011

29. jan 2011 20:02

Hvala lepa obema!

tulka

30. jan 2011 1:07

Vendelina jr. Mi lahko prevedeš zadnji stavek? No, lahko mi ga  prevede tudi moja hči, ali pa odguglam da ti ne vzamem preveč časa. Če pa misliš, da se ti je nabralo preveč špeha, tistega mentalnega in tistega pridobljenega okrog trbuščka, ni nič tako zelo nepopravljivega! Imam recept: vsak dan en dober sprehod po naravi, seveda v pravih čevljih, vibram podplat. Mogoče si omisliš še derezice, da si ne zviješ gleženjčka, ali se spoDTakneš. V torbi, ni nujno da je Pradina, imej topel čajček. Najboljši je tisti, ki ga boš skuhala iz gorskih rožic nabranih z ljubljeno osebo. Vsak požirek te bo ogrel, tvoja lička bodo lepo rožnata tudi brez šminke, gube bodo skoraj izginile. Čaja nikoli ne sladkaj z belim sladkorjem, dodaj mu le žličko medu. Pazi da čaj ne bo toplejši od 42 stopinj, ker bi  se zdravilne snovi iiz medu pri višji emperaturi zničile.

Po prihodu domov  skuhaj kako dobro jotko. Pa na košček klobasce ne pozabi. Medtem ko jotka brbota, se stuširaj . Na noge navleci nogavice, ki si jih sama spletla, saj le-te najbolj grejejo. Nareži par koščkov polnozrnatega kruha spečenega mimogrede,  med jutranjim likanjem. Pogrni mizo s svežim prtom in povabi dragega k mizi. Medtem ko jesta, se veselo pomenkujeta in tvoja lička se spet obarvajo. Ležeta........... In spet sta vidva, kot nekdaj. Izginejo sivi lasje, lise in pege, odvečni kilogrami in gube.

Skoraj zamudita dolgo napovedano srečane in že o dhitita. Le.kdaj ti je imel šas nabavit cvet za v tvoje naravno svetle lase.Tudi dve,tri sive prav lepo sedejo vanje. Umetna blondinka pač ni težko postati.

In  glej ga čudo čudno. Nekaj udeležencev verjetno opazi neprimerno kravato, torbico iz prejšnje sezone, na hitro obrito brado, barvo oblačila ki ni na današnji dan INN. Ostale navduši vajina iskrenost...

Vaju še bolj!

 

 

No, to sem hotela poveda! Upam da me razumeš tudi v Slovenskem jeziku. (Slovensko vedno pošem z veliko začetnico, če pa kakšno vejico pozabim, ni za to kriva polna luna, temveč hitrosti tipkanja.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

mejačka

30. jan 2011 6:48

Madona kje pa je kulinarika, pa tole je glih za v otroški vrtec...

Vendelina kaj pa oblečejo starši sredi maja za prvo obhajilo, se pravi sredi dneva?

Aja tisti horor od obleke z gumbi, ki sem jo hotela obleči za na ohcet šparam za kakšne maškare...

jade

30. jan 2011 8:19

Ljuba mejačka,

LEPO prosim, daj zlektorirat svoje besedilo, preden se bodeš z nekom, ki ji, kot je videti, na jezikovnem področju žal nisi kos.

tulka

30. jan 2011 10:53

S čipkami pa res nikoli nisem prijateljevala. Julii Roberts bi na tej obleki slekla vsko čipko dol in bila za moj okus izgubila matronast videz. Če bo pa vseeno padla debata o čipkastih oblekah, bom z veseljem preletela. Itak preberem vse, kar Vendelina zapiše o modi.

Me pa zanima nekaj drugega. Čipkasto spodnje perilo. Sicer ne vem, a je z mojim seksapilom narobe, ampak  meni ni čipka blizu niti na mojem telesu. Raje izberem kak gladek svetleč material, blizu mi je tudi perilo, kjer je kak delček "providan". Čipka, če že, je prisotna minimalno (kak rob, del npr. modrčka), pa še to bolj redko. In tudi v tem primeru ni tista klasična načičkana čipka. Ne vem, mogoče bi rada slišala tudi kakšno besedo o vrstah čipk.

 

 

Vilma

30. jan 2011 11:16

Vendelina jr. je napisal/a:

ponesrečeno zadevo na Juliji Roberts. Ne deluje na črnem in tudi v beli verziji ne bi delovalo http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/09/19/jul   Vendelina jr.

Juhej. Meni pa je "všeč". Ne obleka. Ne čipke. Ampak to, da se tudi vsem stilistom in ostalim kritičnim očem, katerim se postavi na ogled, preden zakoraka v javnost, zgodi tak oblačilski (khmmm....kako je to v slovenščini?) kiks. Pa še bušeka ima. Kot jaz. ________ Sem bolj "skope" narave. Kupujem nosljive stvari. Ki jih rabim. V eleganci - nisem doma. Čevljev s petami, nad 2,5 cm, ne spravim na noge. In vendar (zeeelo redko!) grem na kakšno malo bolj...svečano stvar. Takrat bi ne rada že od daleč izkazovala svojega porekla (da sem še preden vstopila v to svečanost morala prej pomolzt krave itd...). In da bi dala 100, 200 evrov za oblačila, ki bi si jih nadela samo 2x mesečno ali še to ne - ne, hvala lepa. In...sem premišljevala. a) Temno moder hlačni komplet, z belimi tankimi črtami, rdeča srajca in rdeči čevlji?; bi bilo sprejemljivo. Zdi se mi, da sem to kombinacijo videla pri S. Oliveru. b) In zlat hlačni kostim (super ideja, upam, da ga kje dobim) bi pa potem imela na naslednji še malo bolj svečani priliki pozimi 2011/12; me pa zanima, kakšna sracja, kakšna stvar pod sakojčkom? Ali sakojček na golo kožo? In čevlji? In če bo kdo poskušal o tem razglabljati, hvala mu! Desanka

30. jan 2011 13:46

DEsanka, glede oblačil ti bo Vendelina natančneje povedala, jaz ti dam pa samo en nasvet glede petk. Praviš, da jih ne nosiš, domnevam da zato, ker se na njih počutiš nestabilna/nevešča (če je razlog drugje me popravi). Sama sem bila do pred ene dveh let nazaj ista. Povsod v ravnih čevljih, sicer lepih in neponošenih, a še zmeraj balerinke pa en lep salonar nekako nista nikoli enako. Kje sem delala napako? Prvi par petk, ki sem jih kupila je bil visok ene 8 cm, totalno tanka petka, črni, usnjeni, dragi...skratka primerni za res najboljše priložnosti. In ker je teh v povprečnem življenju malo je naneslo, da sem se tresla na tisti peti enkrat na 2-3 mesece. Seveda napredka v stabilnosti ni bilo, vsakič mi jih je bilo odveč obuti. Potem sem pa le začela vstopati v ta poceni trgovine s čevlji (La scarpa, Deichmann itd.) in tam sem nabavila naslednji par za cca. 20e, peta nižja, debela kot vinogradniški kol pri vrhu. V tistih sem potem veselo skakala po hrano v trgovino pa sem in tja. Prvič zato, ker je bila peta stabilnejša, drugič pa zato, ker mi je bilo za 20e vseeno če kaj odrgnem/uničim zaradi neizurjenosti. Potem sem si pa zadala cilj-vsak naslednji par čevljev bo imel malo višjo in ožjo peto kot prejšnji. Evo danes, lahko počnem večino stvari in pri tem baje dobro izgledam, v 10 cm petkah, ki so tenke kot šivanka. Tako, da ti priporočam ene poceni petke (mislim, da si ene 30e izdatka lahko privoščiš) v katerih lahko magari krave molzeš al pa krompir pobiraš. S tem se ful hitro navadiš ravnotežja in lepe hoje. Seveda pa potem taiste petke niso primerne za na lepše. P.S. aja pa veš kje se še super natreniraš hoje na visoki nogi? S tem, da letaš po hiši v njih, sploh če ste v več etažah. Prvih pet sprehodov po stopnicah sem izgledala kot 80 letna polomljena babica, ma ta šestič bi pa že lahko kak fotošuting mela sredi stopnišča Viva Meier

30. jan 2011 14:16

Viva Meier; čudovito napisano; in uporaben predlog. Da, če bi imela v glavi razščiščeno, bi verjetno morala tudi jaz po tvoji poti; tako pa, dokler imam zakoreninjen kompleks "da sem velika" pa to ne gre. Skratka; živim v okolju, kjer sem med tavečjimi tudi z balerinkami. Delam in gibljem se v okolju, kjer so športna oblačila in superge nekaj čisto vsakdanjega; ženska v krilu je izjema (če pomislim...na sezono enkrat da se katera da v krilo). Tudi sam vrh (vodilni) so vsakodnevno v kavbojkah in karirastih srajcah... Zanimivo; ko smo dobili novega generalnega, je le-ta prihajal v "obleki", pa sedaj sem se spomnila na enega sodelavka, okrog 50 let jih ima, na novo zaposlen...tudi on. Samo dva tedna sta vztrajala, potem pa sta ugotovila, da se tako "uštirkana" v kolektivu ne počutita dobro, ko smo vsi v čevljih z gumijastimi podplati in športno odeti... In še na petkah se ne počutim dobro, pa komplekst velikosti me daje..., saj če se obujem v balerinke sem za pol glave večja od ostalih, ki nosijo petke; če pa so one v balerinkah pa sem kot žirafa. In - mene to moti. Ne počutim se dobro. Moja hči, ki jih ima 10 cm več kot jaz si brez problema obuje visoke pete...in se je res ne dotakne, ker so vsi ostali "tam pri tleh". Samozavest. Ne misliti, da nikoli nisem poskusila "živeti na petki". Sem. Samo bila sem tako nesrečna, da v meni ni več nobene želje postaviti se na pete. Sem zmeraj - in bom zmeraj - športni tip. Proti temu, kar si, ne moreš. Nenavsezadnje tudi ne smeš. Ker potem to več nisi ti. Sicer pa še enkrat - Viva Meier - hvala. Desanka

30. jan 2011 15:17

Desanka, tudi za športne tipe se najde svečan komplet, v katerem si ti še vedno - ti. Ker preobraziiti se v nekaj, kar nisi ti, itak nima smisla, to se že na daleč opazi.

Sama sem lani prvič v življenju kupila in torej nosila dolgo večerno obleko. Sem našla tako, ki mi je res pristajala (čeprav sem bila prepričana, da take obleke ni - ker sem to pač hotela verjeti) in jo kupila,ker sem pač šla nekam, kjer je bilo strogo predpisano, kako moraš biti oblečen.In glej ga zlomka - čisto dobro sem se počutila. Še bolje sicer en drug večer v klasični koktajl obleki, a led je bil prebit.

 

Ti si pa omisli hlačni kostim, kot si že napovedala. Če nimaš blazinic po trebuhu, lahko imaš spodaj le korzet ali nič, v vsakem primeru pa svečan top. Pa saj bo Vendelina nekaj našla tudi zate.

Mamamia

mamamia

30. jan 2011 16:12

Desanka morda bi ti koristilo samo eno "stoječe" popoldansko druženje med velikimi ženskami. Pa bi se mogoče premislila kot sem se jaz. Velika sem sicer 172 cm, danes bi rekla nič posebnega. Ko sem bila mlajša, pa se mi je zdelo, da štrlim iz povprečja. Najhuje je bilo, ko sem šla ven s svojimi puncami . Največja jih ima 10 cm manj kot jaz, v diskoteki pa sem bila s 8 cm petami hitro največja tudi med fanti. In se mi je vedno zdelo, da nihče noče do mene, ker sem prevelika.  Seveda me je dajalo pomanjkanje samozavesti, tako kot tebe.

No potem se je zgodil en preobrat. BIla sem na poroki od bratranca. Je že tako, da imam "velike" gene po očetovi strani. Kar 17 sestričen imam, in med njimi sem bila najmanjša. In tista poroka, nikoli ne bom pozabila. Jaz  brez pet, moje velike donde, pa vse v štiklah. Takrat sem prebila led. Ko sem videla sestrično, ki ima 191 cm v petkah, se mi je "odprlo".

Zdaj čakam, kdaj se mi bo zgodil še en preboj. Mi je zelo zelo koristilo to, kar si ti zapisala Mamamia. In sploh tale svečani oblačilni report je pravi izziv... ker...

Ker sama nisem še nikoli imela koktail obleke.Dolga večerna obleka? Kaj pa je to?

Zadnjič sem prav veselo uturila eno službeno vabilo na svečan dogodek šefici, ker ona ni mogla, pa drugi sodelavki. In to ravno zaradi oblačenja, si ne morem pomagat.

Sem te hotela Vendelinaprd kratkim tudi  vprašat, če se v Sloveniji sploh dogajajo take zadeve, kjer bi  lahko oblekla koktail obleko?  Pa sem si potem premislila. Ker sem ugotovila, da sem se prepričala, da takih priložnosti v mojem okolišu ni.

No, pravijo, da za nobeno stvar nikoli ni prepozno.

Me je malo zaneslo v tej temi s spomini, upam vseeno, da ne preveč.

 

Vilma