21. jan 2012 0:07
simon99: sam sem uporabil kar cela semena (z lupino), le pleve smo prebrali. Olje je dejansko bilo sivo-rumeno, skoraj črno, s časom pa se je ta "zabarvanost" usedla in olje je dejansko bledo rumene barve ter popolnoma čisto. Glede oluščenih semen je izkoristek verjetno večji, menim pa, da je v oljarnah to del tehnologije, ki omogoča kombinacijo večih tehnoloških in kemijskih korakov pri pridobivanju olja, lahko pa da je glavni razlog zgolj obarvanost iztisnjenega olja.
Skratka, tudi mene siva obarvanost na samem začetku ni motila, okus pa je, kot sem že omenil, dejansko neprimerljiv s konvencionalnim. Pri nas ga uporabljamo za hladne jedi (solate, majoneza, polivke ...) in jedem pridoda posebno noto v okusu.
mplaninc: bučno seme sam ne pražim in verjetno je to glavni razlog za različnost okusa, pa tudi manj ga je na ta rečun. Meni osebno igra večjo težo okus, ker sicer bučnega olje ne maram.
Glede praženja semena sem zasledil zanimiv in razumljiv zapis na to temo, in sicer na http://helena-golenhofen.blogspot.com/2011/
V kontekstu tega zapisa o lanenem olju bi dodal še svoje mnenje in izkušnje, če temu lahko tako rečem. Okus lanenega olja takoj po stiskanju je bil prav fascinanten, spominjal je na okus po ribjem mesu (prijetno) in mislim, da so razlog za to omega3. Kar pa je zanimivo je to, da je ta prijeten okus izginil v približno treh tednih, kljub hrambi v hladilniku in temi. Iz tega sklepam ali pa predvidevam, da ima olje rok uporabnosti (logično), v mojem primeru (glede okusa) tri tedne, konvencionalno olje pa ima uporabnost eno leto ali več. Torej?
Pa še to.
Orehovo in lešnikovo olje je super za pripravo kakšnih sladic, kjer se potrebuje rastlinska maščoba. Zanimiva iztočnica za sladice se mi zdi enostavna, in sicer prosena kaša, lahko riž ali pa polenta, kateri se doda nekaj tega olja, malce (dobesedno) sladkorja, lahko pa tudi še zdrobljena pogača od stiskanja. (če je pri rokah) Seveda je to zgolj izhodišče za kakšne kuharske entuziaste in dodelavo v končno sladico, kar pa je meni zanimivo je to, da preveč sladkorja dobesedno preplavi okus olja.
Zaključek: z nekritičnim, predvsem pa s preveč izraženim pristopom k življenju na osnovi zakona "ekonomije" (krajša in lažja pot) smo često ali pa na splošno oropani vrednosti, ki so povsem običajne in dosegljive, le iztegniti je potrebno roke. Pri slednjem sem imel predvsem v mislih hrano, s tem pa substance in izolate, ki dandanašnji dan prevladujejo v jedilnikih sodobnega človeka.
Toliko.
Aleš
negluten