Kaj se dogaja

22. nov 2010 16:02

Še vedno najbolj funkcionira osebni šarm...

In preden jaz preberem in preden on/ona prebere in razmisli in internet crkne vmes in preden kdo odgovori oz. sploh najde kaj v vedno večji poplavi pošte.....sem jaz že tja in nazaj in grem lahko v kino

 

To je bilo malo za šalo malo za hec in veliko zares

japaja

22. nov 2010 16:06

japaja je napisal/a:

Še vedno najbolj funkcionira osebni šarm... .................................................................. .................................................................   To je bilo malo za šalo malo za hec in veliko zares japaja

Ah, saj ni treba najinih osebnih stvari tukaj razlagat!

ežoj

22. nov 2010 16:22

proxima je napisal/a:

Dobro, jaz tudi ne bom šla ženske operirat od doma, ampak cel kup delovnih mest je pa tako v Evropi kot v ZDA takih, kjer bi telecommuting prav dobro funkcioniral (IT, uprava, marketing mi pade med prvimi na pamet), pa ne, in se ves čas sprašujem, kako to.lp, proxima

 

Proxi, sem samo zase govorila, ko se mi je to dejansko dogajalo in sem dejansko spadala med marketing in prodajo. 

Drugače, moram priznati, da me je že daljnega 88-ga skoraj kap, ko sem lahko priključila telefon, elektriko, vodo in vse ostale zadeve preko telefona! Veliko stvari se da opravit daljinsko.

Da se pohvalim, par mesecev nazaj sem našla prostor, se domenila za jedilnik in organizirala fenomenalno fešto preko luže izključno preko interneta. Razen muzike, je bilo vse zorganizirano v 12 urah, pa za oštarijo nikoli prej nisem slišala.

Vanja

22. nov 2010 19:43

Vseh in vsakršnih opravil se ne da opraviti doma. Je res, da se ene da. Je res, da je veliko marketinških prostih strelcev baiziranih doma in potem hodijo na sestanke in si urejajo svoj runik, tako kot jim paše. Ampak se potem čez nekaj časa izkaže, da telecommuting funkcinora npr. nekaj let, potem pa ta isti free lancer obupno potrebuje vso tisto rutino, ki se ji reče: vstanem, se uredim, grem v službo, prenašam zoprne ljudi, se malo utrudim, grem domov......in jutri spet tako. Ker služba daje en nabor socailnih izkušenj, ki jih človek ne dobi nikjer drugje in če jih nima, se potem tudi zelo težko vključi v ostale pogovore. Da ne govorim o tem, da so je free-lancing blazno rizična stvar, ker v časih krize se najprej zahvalijo za sodelovanje ravno takim pogodbenim partnerjem. Je pa res, obstaja idealen profil za delo telecommuting in sicer hot-line. Ta dejavnost v času krize lepo prosperira. Sama sem že večkrat rekla, da če bi se, bognedaj, znašla v ekonomski krizi, bi se registrirala za sp. na Telekomu prijavila dve liniji in po eni bi seksala, po drugi bi šlogala - v vsakem primeru bi govorila tistao, kar bi tisti, ki so me poklicali, želeli slišati....)))))))))))))) Če sem še malo resna: Meni se zdi, da so profili sicer različni, ampak da moramo vsi vključiti v svoja življenja dejstvo, da bomo zaradi profesionalnih razlogov več potovali ali pa menjali kraje bivanja (recimo, da bomo napoteni na kakšno destinacijo za nekaj mesecev, pa čisto vse ne bodo najbolj spektakularne). Vendelina jr.

22. nov 2010 19:55

eh, saj tako nas že kar nekaj živi, pa sploh ni tako slabo. Že mogoče, da ti vedno in vsak hip ravno ne paše, ampak če/ko se malo zrelaksiraš, ugotoviš, da ga ni kraja na svetu, kjer se ne bi mogel česa novega naučiti. In če ti to ni dovolj vznemirljivo, potem pa bog pomagaj. Na najslabšem si, če nikoli nikamor ne greš - in kolikor že zveni paradoksalno - verjetno velja to danes, v svetu interneta, bolj kot kadarkoli prej. Lep pozdrav, Sonja

22. nov 2010 21:44

limnol je napisal/a:

eh, saj tako nas že kar nekaj živi, pa sploh ni tako slabo. Že mogoče, da ti vedno in vsak hip ravno ne paše, ampak če/ko se malo zrelaksiraš, ugotoviš, da ga ni kraja na svetu, kjer se ne bi mogel česa novega naučiti. In če ti to ni dovolj vznemirljivo, potem pa bog pomagaj. Na najslabšem si, če nikoli nikamor ne greš - in kolikor že zveni paradoksalno - verjetno velja to danes, v svetu interneta, bolj kot kadarkoli prej. Lep pozdrav, Sonja

 

Ja, tako nekako. Ali, kot je moja dear Vendy enkrat nekako tako rekla: da so ubogi  tisti, ki jim je krtina na lastnem vrtu najvišja gora, ki so jo kdaj videli.

 

Lahko noč, grem zdaj spat.

Mamamia

mamamia