8. okt 2010 9:33
Tedyka in Stasafrank, lastnino je res treba spoštovati. S tem se strinjam. Strinjam se tudi s tem, da se v tujem gozdu ne sme sekati drevja in novoletnih smrečic (tudi v svojem ne kar tako). Strinjam se tudi s tem, da naj se gobe in gozdni sadeži nabirajo tako, da se rastlinje ne poškoduje in da se nabere v mejah normale. Tu pa se moje strinjanje konča. Lastnino se sme uživati le tako, da je zagotovljena tudi njena socialna in ekološka funkcija. Stoletja je bližnji gozd služil za oskrbo z gradbenim materialom, predvsem pa nudil dragoceno kurivo. Že v fevdalnih časih so smeli ljudje v gozdovih nabirati suhljad in še dandanašnji spada nabiranje suhljadi v mnogih evropskih državah med pravice slehernika. Ustave demokratičnih držav varujejo lastninsko pravico kot posebno obliko materialnega varstva človekove svobode, ki naj skupaj z drugimi ustavnimi pravicami zagotavlja možnost svobodnega življenja, zadovoljevanja življenjskih potreb in osebnostni razvoj v družbi. Hkrati pa se v teh pravnih sistemih uveljavlja spoznanje, da posameznikova svoboda na premoženjskem področju ne more biti neomejena, vezana le na posameznika - lastnika, ampak da se morajo pri izvrševanju te pravice upoštevati tudi interesi drugih članov skupnosti. Zakon (o gozdovih) je uredil upravičenja lastnika gozda glede na namen in rabo gozdov tako, da je v skladu s socialno funkcijo lastnine upošteval tudi korist nelastnikov gozdov. Tem daje pravico prostega dostopa in gibanja, kakor tudi čebelarjenja, lova in rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v gozdu. V primerih, ko lastnik gozda drevje goji tudi zaradi plodov, pa je lastniku gozda dana možnost, da na njegov predlog pristojni organ lokalne skupnosti izda prepoved nabiranja takih plodov (drugi odstavek 25. člena ZG). Kako je že rekel pek Mišmaš (resda glede kruha): Za vse ga bo dovolj! Pa dobro bero vam želim! Dobrojedka