27. sep 2010 10:47
Včeraj zvečer smo imeli doma eno debato, ki je bila podobna tejle.
In si mislim takole: Za to, da človek zmore biti vljuden in spoštljiv (pa tudi, če osebno tisti dan ravno ni najbolj bleščeče volje in bi raje malo bentil), je potrebno več faktorjev. Vsekakor je prva domača vzgoja. Ne samo vzgoja, ki te nauči "dober dan, hvala, prosim, nasvidenje", temveč tudi vzgoja, ki te nauči pohvale in ne spodbuja, da se človek iz lastnih napak česa nauči (ne pa samo sankcionira, če je človek naredil kaj narobe).
Človek, ki že od malih nog naprej (recimo od dveh, treh let, lahko pa že prej) dobiva odzive od staršev samo takrat, kadar se kaj zmoti (in to počnejo triletniki često), bo seveda ponavljal vzorec, ki mu omogoča odziv staršev. Ergo, bo delal kikse, nagajal, se drl...ipd. In bo pač energijo vlagal v to. Ne bo pa se naučil vzorca, kako vzbuditi pozornost s čim pozitivnim (ker ga niso dosti hvalili). Če človek ne pozna vzorca pozitivnega pri sebi, se ne more naučiti imeti rad. Če se nima rad, se ne more spoštovati. Če se ne more spoštovati, ne more spoštovati drugih.
In je krog sklenjen.
Ker vprašanje "a gdo ve kje se na gurenskem dobr je nej to kle gor napiše" ne odraža samo obupnega poenostavljanja komunikacije in prepričanja, da je čisto vse dobro in "kwa mi kle en folk tko najeda is sluvenšno mislm tu mač kwa so en fin če komu ni kej ušeč nej bo tih", temveč odraža tudi to, da zapisovalec tega vprašanja ne razume ne koncepta spoštljivosti človeka in tudi ne razume posledic svojega nespoštljivega početja. Ne razume pa zato, ker ga tega ni s pozitivnim zgledom nihče naučil.
Tako kot marsikdo ne zmore razumeti, da k spoštovanju človeka spada tudi spoštovanje njegovega osebnega prostora. V Evropi je konsenz, da obstaja 40 cm okoli fizičnega prostora okrog človeka in tja se lahko vstopi samo v primeru, da nas v ta prostor ta oseba tudi povabi. V nasprotnem primeru pa ne. Tistih 40 cm predstavlja prostor, v katerem lahko človek v miru odpre denarnico in jo da nazaj v žep/torbico, lahko v miru dvigne denar na bankomatu in ve, da ga ne bo nihče s topim predmetom po glavi, ker se s take razdalje to malo težje naredi, pa ima zmanjšano možnost, da mu kdo s kihanjem prenese viruse itd itd. Zlasti v Sloveniji, ki ni tako obupno gosto poseljena, teh 40 centi ne bi smelo predstavljati problema. Pa ga. Je ni vrste, kjer ti kdo ne diha za ovratnik in gleda v torbico in te ne ozmerja, če samo lepo rečeš: hvala, ker spoštujete moj osebni prostor.....itd itd. Vezano na to jaz vsako jesen "komaj čakam" prehlad, ker si z naslednjim "gospa, dajte, prosim stopite stran, da se ne boste česa nalezli, imam precej močan prehlad...." delam prostor v vrstha kolikor toliko znosen
Vendelina jr.
rimljanka 
, bi rekla moja babi.
murnik
)
!
tulka
).
mislim, da je bistvo sreče v tem, da se skoncentriraš na pozitivno v življenju:). Vedno bo kdo imel slab dan in vedno bodo tudi nekulturni ljudje - in te včasih razjezijo, seveda, samo zato bit nesrečen, pa nima smisla - saj sta 2/3 ljudi ok tudi glede tega, kot sama ugotavljaš:).
