21. avg 2010 23:27
Najprej sem hotel odgovorit posameznicam, pol sem se premisli, pa bom zapisal " Kratko zgodovino kapitalizma ".
V začetkih kapitalizma, ni bilo nobene teorije ki bi kar koli razložila, vse do Adama Smitha ( recimo nekje okrog leta 1750 ), angleškega misleca, ki je premišljeval o delovanju posameznih prvin, proizvodnje, prodaje, cen…….Glavni nauk njegovega premišljevanje je, da se naj nihče ne vmešava v proizvodnjo in trg, vse bo uredila » nevidna roka ». ( če nekdo preveč služi s kakšno proizvodnjo, bojo se pojavili novi proizvajalci in cena bo padla………….. nevidna roka bo vse uredila ). Ta filozofija je pripeljala do prve velike ekonomske krize, ki je pomagal rešiti drug angleški mislec, John Maynard Keynes, » izumitelj« keynesijanske ekonomije. Glavni nauk je, da država mora voditi fiskalno in monetarno politiko ( kar koli to bilo ), torej se država mora vmešavati in regulirati ekonomijo v državi.
Milton Friedman, ameriški profesor ( nobelov nagrajenc za ekonomijo ) , je sprva podpiral Kaynesa, potem se je obrnil. Svetoval je ameriški vladi, zagovarjal popolno svobodo v ekonomiji, namen podjetja je, da ustvarja dobiček in čisto nič drugega……….. mnogi ga imajo za glavnega krivca sedanje krize.
Vmes se pojavi tudi Karl Marx, ki analizira delovanje kapitalizma: kapitalizem je zasnovan na kraji, kapitalist si prisvaja nekaj, kar ni njegovega. Nasploh, prvobitna akumulacija je bila en sam rop. Njegovi nauki so pripeljali do socialističnih držav, ki so se pokazale za nezmožne konkurirat kapitalizmu v organizaciji in izpeljavi proizvodnje. Gre enostavno za to, da so v kapitalizmu, posamezniki stimulirani v najnižjih čustvih, pohlepu in to je tudi v dobro cele družbe ( prosto po A. Smithu ), ki jih ( posameznike ) po drugi strani » šraufa » naj čim več delajo za preživetje. V socializmu ( saj se nekateri spomnimo ) je bil glavni boj za pravice, pa kaj nam pripada, pa kdaj bomo dobili prost termin v počitniški……….. , za proizvodnjo pa nas ( večinoma ) ni preveč skrbelo.
Pripomniti je treba, da pravzaprav Marksov nauk ni nobeden resno » sesul v prah », in njegova analiza kar drži ( vsaj kolikor je meni znano ) čeprav je Keynes zelo slabo ocenil Kapital, glavno Marxovo delo ( kdo prebere do sem ga častim s pivom ).
In kaj si iz te zgodbe o kapitalizmu lahko mislimo o sedanji situaciji?
Recimo čisto preprosto: imamo ( na primer ) samozadostno skupnost, ki proizvaja čist dovolj dobrin za vsakega člana skupnosti, torej vsakemu po rezina kruha na dan, košček mesa, kozarec vina ( mleka )………… potem se javi nekdo in reče, veste kaj, mi rabimo vodjo skupnosti, ki bo o vsem premišljeval, evo, to bom jaz, seveda, ne bom pol mogel delat, boste vi mogli naredit to za mene. V redu so se člani skupnosti strinjali ( največ zaradi tega, ker ima dva brata silaka, ki jim je bolj do pretepanja kot delanja ), novi vodja skupnosti se spomne, da rabi za zaščito skupnosti tudi policaja ( njegovega brata ) pa vojaka ( drugega brata ) seveda boste ostali mal več delali . Nekaterim v skupnosti to ni po godu in se mal upirajo, da bi za vse njih delali, pol se vodja spomne, da rabijo davčne izterjevalce, pa sodnike………… na koncu njih kar precej pošine, da se jim ne ljubi delat in si izmislijo banke, zavarovalnice, borze. Ker so na oblasti, uredijo zakonodajo tako, da sami delijo ustvarjene dobrine. Seveda, poslanci zaslužijo mal več kruha kot drugi, sodniki tudi, šolniki, zdravniki………. Ko pride do delavke v Muri, kruha zmanjka. Premal delate, jim razložijo oblastniki, sami ste krivi za to, kaj vas je doletelo, niste dovolj produktivni.
Tukaj se nisem spuščal nič v politiko: vsaka družba je razredna in je na oblasti ( v kapitelizmu ) vladajoči razred kapitalistov, ki ustvarja zakonodajo tako kot jim ustreza ( da največ zaslužijo, da so profiti čim večji , v skladu z gurujem kapitalizma M. Friedmanom ).
Možakar iz prvega posta je verjetno bil zaposlen v Vegradu in ni dovolj delal, in je zaradi tega ostal brez kruha. Ko se spomni, da se znebi bolh, pokličite živalsko policijo, da bo primerno ravnal, da bolhe ne bodo trpele, pa kakšno Natašo pokličite, da so mu kratene človekove pravice, ko ga slikajo…………. in kaj je še takih kapitalističnih preseravanj.
ežoj