Srebrenica

12. jul 2010 9:51

Issi je napisal/a:

Enkratna tipkarska napaka je eno, da pa se v celotnem tekstu ime niti enkrat ne pojavi pravilno, to pa govori ali o neznaju avtorja ali o njegovem nespoštovanju. Issi

 

Človek s pomanjkanjem znanja in brez spoštovanja, se nikoli ne bi lotil  zapisa o teh najbolj mračnih dogodkih, ki so se zgodili "včeraj" in ki vse prehitro tonejo v pozabo in iz katerih se človeštvo spet ni nič naučilo.

 

 

rrr

12. jul 2010 10:20

Drage moje Zapis o Srebrenici sem pisala včeraj zvečer. V enem kontekstu konca kopalnega izleta, pričakovanju nogometa, z laptopom v naročju. Včerajšnji prekrasen dan z družino in prijatelji in polno prijetnih tem nas ni ustavilo, da ne bi ob tem govorili tudi o temah, ki nikoli ne bodo prijetne. Ker takšno je življenje. Lepoto ceniš po tem, ko vidiš tudi kaj ultimativno grozljivega. ali pa ne ceniš nič. In v tem svojstvu je nastal tudi včerajšnji zapis. Moje desetprstno tipkanje ni brezhibno, nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Z levo roko tipkam tako, kot bi držala akorde in se tolažim, da je to posledica igranja klavirja. Da, delam tipkarske napake. Mea culpa. Mea culpa. Mea maxima culpa. Kdor želi v tipkarskih napakah iskati globlje pomene, naj jih, zaradi mene, išče. Vsak daje svetu svoj donesek, razlika je samo v velikosti in dometu teh doneskov. Vendelina jr.

12. jul 2010 12:45

Prav je, da se pomembni datumi, oz. pomembna obdobja obeležujejo (saj tudi Srebrenica ni samo datum, ampak je obdobje). Prav je zato, da se spomnimo. S tem, ko pomnimo, istih napak ne bomo ponavljali in spomini so tudi v poduk vsem, ki prihajajo za nami, da določene stvari niso vredne, saj so dnevi, meseci, leta, desetletja, stoletja kesanja, ki sledijo, preveč - tudi za narod. Vzeti človeku dostojanstvo, ali celo življenje, zaradi lastnega dobrega počutja (in verovanja) je obsojanja vredno. V primeru Srebrenice so se obsojali (obsodili) posamezniki, kolikor se pač so (v vsakem primeru premalo). V nadaljevanju se pa (na žalost) obsoja celotno nacijo. Na žalost pravim zato, ker niso (bili) vsi istega prepričanja, pa vendar spadajo v isti koš. Na žalost. Cena za storjeno zlo na področju celotne Jugoslavije je visoka. In Srbija jo plačuje. Poskušajo se odkupiti na takšen ali drugačen način, pa vendarle, poceni je ne bodo odnesli. Prav je, da se spominjamo, obeležujemo in, da opozarjamo.

Na području bivše Jugoslavije bi lahko bilo vse drugače.

Res je, da ima vsak posameznik svoje težave, ki so njemu ali njegovim bližnjim veliko breme. Predvsem zato, se na nek način ne zanimajo (nehote) za težave drugih in tudi zato je pomembno, da tisti, ki lahko grejo preko svojih težav, problemov opozarjajo na takšne datume.

Hvala.

12. jul 2010 14:52

Najprej - hvala Japaja, da si opomnila Drejčka, je rabil. Take zapise je vedno lepo brati, v šoli smo jih tudi pisali, pa gledali dokumentarce, pa sedaj jih gledamo (saj se svinjarije dogajajo nonstop) in se zgražamo : "kako je mogoče, kakšni so bili ti ljudje, da so lahko počeli grozote...." in potem se na koncu počutimo kar malo bolje, ker "mi tega ne bi nikoli, mi smo iznad vseh teh svinjarij, nam je to nepojmljivo..." Bullsh**** ves ta drek in svinjarija JE v nas. Poglejte kdaj na kakšen forum, ki ni tako prijazen kot Kulinarika, poglejte komentarje. Poslušajte komentarje naših predstavnikov(celo parlamentarcev) na temo kakšne drugačnosti, pa izjave mačotov, ki pretepejo kakšnega geja, ali kakšnega "bolje osončenega"! Vse kar rabimo za domače Srebrenice so ustrezne družbene razmere, karizmatični "general", ki bo za sabo potegnil slabo oblečene in slabo hranjene. Danes iščejo recept za najboljšo torto, jutri bodo v rokah imeli bodalo. Od tam naprej raje ne razmišljam. In nima smisla imeti upanje vsaj pri nedolžnih dušicah, ki se še skregat na forumu ne upajo - te so ponavadi v prvih vrstah, ker jih je najlaže prepričati v enostavne, magari tudi krvave rešitve. Poglejte kakšno listo popularnih v časopisu - rabite še kakšen dokaz? To kar nujno rabimo, je pravičnejša družba. In takojšen protest in kazen za sovražni govor, izzivanja, nepravično delitev narodnega bogastva. In potem enake zahteve tudi v EU in ZN. Svet je navsezadnje ob internetu majhen. Lisa

12. jul 2010 15:19

Kaj reči ob vsem tem? Kje je meja? Se strinjam z Vendelino jr. in Liso, da rasizem tli povsod. Poglejte si na primer komentarje pod še čisto svežo današnjo novico:

http://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-radic-podprl-

Glavna tema komentarjev je priimek morebitne nove ministrice oziroma njena "vprašljiva" narodnost. Pa smo spet pri dikriminaciji in rasizmu. In to so ljudje dejansko sposobni misliti in zapisati v 21. stoletju. Neverjetno. Se sprašujem, kako lepi, popolni in kako nadčloveški (zveni znano?) morajo biti takšni ljudje, da lahko dajejo takšne sodbe. Morda samo nekoliko manj, kot nekateri pred 15-timi leti, ki so igrali velike vodje in junake in v Srebrenici trepljali otroke, jim obljubljali, kako se ne bo zgodilo nič hudega, pozneje pa ukazali umore njihovih očetov, bratov, dedov, stricev, po opravljenem "delu" pa se strahopetno prelevili v kvazizdravilce Dabiće ali pa ta čas trepetajo menda nekje v Črni gori. Kdaj se zgodi meja med mislijo, da je nekdo manj vreden in dejanjem, ki misli sledi?  

 

Nič se nismo naučili. Ker dokler bodo reakcije na članek, ki vendarle govori o nečem čisto tretjem takšne, takšne kot v gornjem linku, bodo (bomo) tudi nevarne misli, bodo (bomo) nevarni ljudje. Nedoumljivo, omejeno, žalostno. Ampak tako pač to je.

Košuta

12. jul 2010 17:05

Ne bom štela, koliko ur je preteklo od takrat, ko sem lepo prijazno poprosila Vendelino jr., da popravi napake (mimogrede, tudi Bih ni neki Bih ampak je BiH, Hercegovina se piše z veliko začetnico).. Poleg priznanja njene culpe (so what?!) sem izvedela, da ji leva roka zaradi igranja klavirja pač malo nagaja.. Waw! Klavir si tut igrala?! Pa bi lahko kljub vsemu uporabila tisto okence "Predogled", preden si tako bajdevej z laptopa poslala prispevek na Kulinariko? (to pač svetuješ ostalim nepismenim tukaj gori) Ker če nimaš spoštovanja do "svoje publike" in naklofaš nekaj v smislu važna je vsebina, ne pa oblika, potem lahko tudi modne nasvete ukineš (kdor je zapopadel, je zapopadel). Če bi beseda tekla o krompirjevem perju, se ne bi oglasila. Ker pa je govora o tragični, resni in nevarni temi, pričakujem 100% spoštljivost. Eskivaže v raztegovanju in transformiranju teme me ne ganejo. Hudič tiči v malenkostih in če ti, punca draga, nisi sposobna popraviti napake, ti ne verjamem prav nič, kar se oznanjanja visokih načel tiče. japaja

12. jul 2010 18:23

O ti ljubi bog.

 

A to, da so včeraj v Lj nekaj Kubancev zbutali in jih, ker so malo temnejši, pošiljali kot opice nazaj v džunglo, pa pikolovcev noče zmoti?

 

Nekatere bi bilo treba s špičasto peto, ki jo baje nosijo (pa je ne, ker so dovolj visoki), dirket med roge. Samo vzgojno,  ne do krvi, da mi ne bo kdo očital nestrpnosti.

Ker jaz sem pa tako zelo mešana (ali tudi zmešana), da vsaj nestrpna nisem. Še do nestrpnih ne, ki se jim, zakaj le, tako zelo ljubi zapikovat se v nepomembne malenkosti.

 

Malo nazaj, na nogometne strani, grem spet brat tisti prispevek od proxime, ki ni bil samo nogometu namenjen. "Pošto neki nikad ništa ne shvaćaju."

Da moramo tako občutljivio temo tako nasmetit, je pa res preveč.

 

Lisa, kapa ti dol za tvoje pisanje.

Mamamia

mamamia

12. jul 2010 18:46

Draga Mamamia! Enkrat Kubanci, drugič Ljubljančani! Sem jih tudi sama skoraj pokasirala nedaleč od svojega doma od pijanih Angležev. S poudarkom na skoraj. In si misli, kar hočeš... Ljubljana je postala nevarno mesto. A pustimo to. Na koncu koncev bi pa ti tudi nekoga tako malo med roge, a ne? Ampak samo malo, ravno toliko, da ti ne bi mogel nihče očitati nestrpnosti... dej no!? japaja

12. jul 2010 18:55

Mamamia, ti lahko iz prve roke povem, kaj rečejo ljudje izza okenca.

 

To da  mama ni sorodnik svojemu sinu.

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

12. jul 2010 20:02

Ne vem, če se bom sploh še upala kaj napisati na ta portal, sedaj ko vidim kako ste občutljive na pravopisne napake. Razumljivo je, da se čutstveno prizadet osredotočiš predvsem na vsebino in šele nato na pravilnost zapisanega. Res me je prevzela vsebina napisanega prispevka in napak, ki so bile nato omenjene ,sploh nisem opazila. Toliko glede pravopisa. Srebrenica, Vukovar in podobni masakri v naši bivši domovini, mi bodo do smrti povzročali napade slabe vesti. Kako smo po medijih poslušali prošnje mater in žena, naj jim mednarodna skupnost pomaga preden se bo zgodilo nekaj groznega, vendar smo vsi skupaj čakali kaj bo, nato pa se kolektivno zgražali nad hudodelstvom. Nobenih demonstracij pred tem nismo organizirali, nismo zagnali vika in krika, da je to krivica, samo čakali smo. In se je zgodilo. Sedaj pa kolektivno obsojamo, se zgražamo, itd. Vsi smo krivi. Še vedno se enaki zločini dogajajo po svetu in se tudi še bodo. Človek je najslabše kar se je na zemlji rodilo, nobeno živo bitje ne naredi svoji vrsti in tudi drugim toliko zla kot človek. To je dejstvo.