Gobe

7. nov 2011 8:42

Zanimivo, da o uredbi največ pišete tisti, ki v celi sezoni ne najdete niti 1 kile gob...fovšija je pa res ena huda reč.

7. nov 2011 8:47

Nič hujša od tvoje zlobe.

Mogoče jih pa zato ne najdemo, ker jih sploh ne iščemo. Nekomu očitati, da pišemo o uredbi, zakonu, pravilu, ki se ga mora vsak držati - to je pa res nivo.

7. nov 2011 16:09

Hedonist, menda nam ne misliš prodati pravljice, kako je nabiranje gob težaško, zapleteno in visoko intelektualno delo, ki ga ne obvlada vsak?

7. nov 2011 16:46

Nabiranje gob je težaško, zapleteno in visoko intelektualno delo.

Tudi pravljica, ja.

Imaš recimo težke gojzdarje in veliko košaro, s katero se zapletaš v podrast..in če si butelj, ti Matilda ne gine...

Če v hosto ne greš sam, je pa totalna pravljica (pa ne Janko in Metka, no..), se razume...

Aja, prodaja pravljic? Uuu, to pa laufa itak (dej mal poročila posluš press)

7. nov 2011 16:50

Ojej, hvala, milostipolna, res si mi polepšala dan!!!  - tole naj bi bil skombinirani smeško za valjanje od smeha  (oni tjulenj se valja po tleh)- a ste opazili, da tud valjarja ni med smeški??????

lp

7. nov 2011 17:49

Ježeš dajte no. Jaz sem do zdaj hodila v gozd kar tako, z nožičkom in košaro, sama ali z Jankom (čeprav nisem Metka) ali drugače v dvoje ali v množini, v težkih gojzarjih ali teniskah, kakor je naneslo in kakor mi je zneslo, zjutraj ali zvečer, za praznik ali popoldne na poti iz službe. Mislila nisem čisto nič. Tudi nabrala dostikrat ne, dostikrat pa tudi čez meje zakona. Smisel odprave je ponavadi bil, da nič ne mislim. Oziroma kvečjemu to, da je gobe nabirat pa res eno veliko veselje in užitek, na Matildo sem pa pomislila edino ob pogledu na zelene mušnice ali kako koprenko, pa pri teh nisem bila čisto prepričana, ali prav mislim in sem raje odnehala.

Zdaj pa tole. A se potem sploh še splača v hosto? Pa še nekaj - a tisto o razmišljanju in intelektualnem vložku velja tudi za maline in borovnice?

7. nov 2011 18:37

Limnol, me veseli, da nimaš nikakršnih težav v hosti. Jaz sem zgolj reciplirala Krpi, ki je reciplirala Hedonistu (ki je.., ki je....)..

Če te to moti, lahko navržemo kakšno o modi. Meni v hosti recimo še najbolj dopade šik avstrijskega podeželja, itak tam notri kake pretirane štikle za ustavljanje prometa ne pridejo v poštev. In še pred medvedi se težje laufa (medvedi, še bolj pa medvedke, se eno figo spoznajo na modo).

In seveda se splača v hosto. Predvsem tistim, ki imajo tačas pred holcarjem mir.

(luna bo v sredo mi pa še vedno brez smeškota s katerega frči perje press)

7. nov 2011 18:48

Ja limnol, sem prepričana , da se splača, enemu iz tega, drugemu iz drugega razloga.

Nekateri hodijo po travnikih in gozdovih tako kot si napisala, za razvedrilo, večinoma kar tako, mislit na nič, včasih tudi s košaro po gobe, kostanje, borovnice (upam da ne celo po kakšnega neprevidnega zajca)

Nekaterim predstavlja nabiralništvo del preživetja.Ti vedo kam in zakaj hodijo in od takih rada in brez dosti barantanja kaj kupim.

Eni so pa na zastonjski misiji, vedno pripravljeni med svojim lovom za trofejnimi nabirkami gob, čemaža, bezga, ožepka, ruja in šipka prežvečiti tudi brinove jagode, če so le zastonj.Ko bodo zavohali, da je obcestni topinambur užiten, se bodo lahko cestno-obcestna podjetja oddahnila. Garant bodo tam v stendbaju s svojimi vrečkami, škarjami in štumfi.

Imam eno potovalko nonstop na stendbaju, notri so vrečke, škarje, štumfi, ćevlji, trenirka, brezrokavnik, čokolada, voda....in frc!!

O teh neoddahljivih zastonjkarjih sem pisala, ki jim ni važno kaj požrejo in kam se odpeljejo, da je le zastonj.

Tko kot včasih, ko smo imeli kufre pripravljene in smo zastonj leteli že kam...ljudje pač niso prekontrolirali svojih potnih listov in jih je velik ostalo na Brniku, plačano je bilo itak, oni niso dobili nič povrnjeno in mi, ki smo imeli mreženje že takrat (ajoj??!!) smo uleteli in uživali...no, danes glede na računalniško obdelavo to ni več možno.

7. nov 2011 18:50

Bravo fotografka!

Pinkina fotka je prekrasna.Zdrave marele počivajo v lepi košari, v stilu.

7. nov 2011 22:31

Čisto pa trapariji sva s sinkom na sprehod v gozd vzela košarico!(je lepše zgledalo,da greva s košaro v gozd)!po nekaj minutnem sprehodu sva ugledala štorovke!Glej,glej mamica tam so tud jurčk,i pa tam tudi, pa tam, pa tam,.. žal je najina košarica bila hitro polna!Kar nekaj sva jih pustila, je rekel sinko to bo pa medved pojedu!Čez hrib polnega kostanjevih dreves sva našla kostanj. pod katerimi so bili še plodovi, pa to ne kar neki kostanji bili so prav debeli!Slekla sem majico ji zavezala rokave ,vanj pa sva nabrala kostanjčke!Po poti navzdol sva našla še marele!V dolini pa še zapuščen sadovnjak, poln bio jabolk!Konec sprehoda je zgledal takole moja malenkost s 50 kg. v levi roki košara,kot maža zavezan polover s kostanjem,v desni roki 5 marel za vratom 2,5 letni sinko z dvema jabolkoma tudi  žep  vta stlačila jabolka!Teta jesen je pa res prava dobrotnica!Kosilo torej gobova juha,jabolčni štrudelj ter pečen kostanj!