Gobe

19. okt 2011 2:11

Bral sem (v Delu, kakšna dva meseca nazaj), da se pripravlja zakon, po katerem bo v privatnih gozdovih dovoljeno nabiranje gob samo za lastne potrebe in ne v komercialne namene, na primer za prodajo na tržnici ali v gostilne. S tem se globoko strinjam, ampak mislim da že v osnovi omejitev na 2 kg/oseba/dan zelo omejuje komercialno nabiranje. Če se, seveda, te omejitve držimo. Sam nabiram samo zase in svojo dušo in do sebe sem kar strog, kar se tega tiče in ne pretiravam. Ampak če ob poti zagledaš kakšnega nadtežnega jurčka, kateri pravi gobar bo šel mimo njega, pa čeprav je nekaj časa potem vest bolj kosmata?

Moram še povedati, da me je lani v hribih okoli Ljubljane že presenetil inšpektor, ko sem dajal košaro v avto (na parkirišču). Košaro je samo pogledal, niti tehtal ni in me spustil dalje. Vse do takrat sem mislil, da so inšpektorji samo na Pokljuki.

lp

19. okt 2011 9:41

Na začetku hoste postaviš table z "Gibanjem na lastno odgovornost", na vsake toliko pa na popendeklnu narisanega medveda, divjega prašiča....pa kakšno fajn raztrgano majico s pripopanim šopom scefranih las obesiš na grmiček.

Instalacije so itak in.

19. okt 2011 10:43

Pošteno si napisal Booris, ja, pokaži mi tistega, ki bo pustil jurčka sredi jase za drugega. Prepričan sem, da tudi tisti, ki se tukaj tako zelo repenčijo in hvalijo s spoštovanjem zakona ne bi tega storili. So pa te debate pogojene v veliki meri, ker letos ni pravega gobjega obilja in so določeni deli Slovenije povsem brez gob. In potem začne delovati fovšija z vsem žarom in gromom. Ni hvala če napišeš da si gobe našel, da si se jih najedel, da si jih nekaj zmrznil.Je zgolj poročilo ali sporočilo, ja sej zato pa pišemo poste, mar ne !? Skrajno grdo pa je temu lepiti celo pritlehnost. A se avtor te pripombe zaveda pravega pomena te besede ? Označiti nekoga, ki je ime pač srečo in nabral nekaj gob za pritlehnega je žalitev in močno preko roba zdravega okusa. 

Na tem forumu vsakodnevno beremo mnogo bolj bedaste poste,kot je bil moj ,umotvore, da boh pomagi. Pa vendar se vanje v večini primerov ne vpikujem še manj pa žalim. Nekateri pač v svoji ozkosti in poklicni deformiranosti mislijo,da to lahko počnejo in prav njim sporočam, da bom še vedno pisal tisto , kar bom hotel in tako kot bom hotel ter me vaši komentarji ne bodo ustavili.

To je v tej temi moja zadnja replika, naprej bom pisal le o gobah . 

19. okt 2011 10:55

Replika:

Marsikdo, ki nabere več kot toliko, potem to raztala med sosede, žlahto, prijatelje....

Tako da včasih (ne pa vedno), pride manj kot 2 kili na glavo...

No, vsaj pri nas delamo tako. Eni se zapodijo v gmajno, drugi v hosto, tretji pomlajujejo rožmarin in žajbelj, četrti povabijo na pozno trgatev....kolektivna samooskrba pač.

Kuhamo v velikih piskrih tisto, kar kdo obvlada. Potem kolobarimo.

Konkretno včeraj:

zapuščena gmajna s starikavim šipkom. Porezali vse suhe, plesnive, zgrbančene in nikakve veje. Drugo leto bo tam šipek za vikat!

Aja, govorimo o gobah? Bohnedaj brcat in bohnedaj cele kolonije porezirat! Pljuvaš v lastno skledo.

Po vsakem razvratu pride maček. In po vsakem ropanju pride pomanjkanje. Je treba mislit malo za vnaprej. Saj imamo valjda otroke!!??

19. okt 2011 16:45

No, moje replike pa ne bo.

lp

19. okt 2011 18:34

Aja sem pozabil napisati,da sta bila vedno prisotna tudi še dva člana družine,tako da nekaterim ne bo potrebno biti bolj svetniški od svetnikov.

19. okt 2011 20:22

Pravzaprav je tale zapis nesramen, Darč. Moram razložiti?

20. okt 2011 13:39

Ja, Sergej, to so stare pravice, namenjene so bile pa od nekdaj - iz takih ali drugačnih razlogov - revežem, ki se drugače niso mogli preživeti. Njihovi potomci, ki so si na ta ali oni način opomogli, pa tako v gozdu kot tudi drugje siromašijo substanco, ki je zaradi njihove požrešnosti novodobnim revežem nedostopna. 

21. okt 2011 7:03

Jaz sem "ljubiteljska" gobarka že vrsto let. Nabiram jih samo za lastne potrebe in prijatelje, ki iz različnih razlogov ne morejo v gozd.Moram reči, da se je kultura gobarjenje dvignila, ne najdem več potolčenih mušnic in drugih manj znanih vrst gob.Jaz nabrane gobe v gozdu očistim, še luknje pokrijem.

Če sem odkrita, kot nam nastavljata ogledalo pobudnika debate, bi tudi jaz nabrala polno košaro jurčkov.Če bi in ko bi jih našla.Takšna sreča je za gobarja prevelika, da bi se ji odrekel.To je tako, kot bi ribiču rekel, da naj izpusti kapitalski ulov.Ker je prevelik.In zgodi se ti enkrat na "sto" let.

Lani so krožili posnetki tovornjakov narabutanih neočiščenih jurčkov, ki so jih nabirali v naših gozdovih za prodajo.Tisto je druga pesem, četudi ima opravičilo boj za lažje preživetje.Pa ga ima res?Njim bi prepustila "mojo" srečo?Na srečo se ne gibljemo po istih gozdovih!

Hotela sem reči, bodimo strpni in spoštljivi.Med sabo in do narave.Predvsem do nje!

21. okt 2011 7:21

jovita,