5. maj 2010 22:01
Se strinjam s predhodnicami.... malo planiranja sicer ne škodi, vendar pa je tukaj potrebna zmernost in predvsem poslušanje svojega notrajega glasu....
Pri nas se je zgodilo tako: 1. totalno nenapovedana nosečnost v 2. letniku faksa, vendar sem danes zelo ponosna na svojega 11-letnika... 2. spet nenapovedana nosečnost v času absolventa, vendar danes krasen drugošolec.... 3. zaželena nosečnost in danes navihan 3-letnik... trenutno pa se zaželena četrta nosečnost počasi bliža koncu, napovedujejejo pa nam pupo
. Čeprav sem si kot najstnica svoje življenje čisto drugače predstavljala, pa danes svojega življenja ne bi zamenjala za nič na svetu. Odločila sem se, da bom naslednjih 10 let ostala doma, vzgajala svoje zaklade in pa pomagala možu pri njegovem s.p.-ju. Ko se nama je zgodila prva nosečnost nisva bila s takrat še fantom, poročena, nisva imela rešenega stanovanjskega problema... imela sva le avto, mož pa redno službo, ki jo je dobil 2 meseca preden sva izvedela za nosečnost.... kljub vsemu pa sva se imela neizmerno rada.... v vseh teh letih je bilo mnogokrat težko, nemalokrat je bilo treba stiskati, vendar smo danes končno zadihali.... zgradili smo si stanovanje, imamo soliden avto in smo zelo zmerno zadolženi... v glavnem solidno živimo... imamo pa obilo ljubezni in spoštovanja drug do drugega kar na koncu največ pomeni....
katjushka
Sporočilo je spremenil(a) katjushka dne 05. 2010 22:03