10. apr 2010 18:12
Še en osebek ki mi "soli" pamet: kaj in zakaj jesti zaradi takih ali drugačnih razlogov!?? Kot da nimam dovolj ekonomskih, prijateljskih ali strokovnih priporočil za živila ki bi MORALA vsak dan krasiti moj jedilnik. Štiriperesna deteljica - da bi vsagdanje prehranjevanje bilo obvezno sestavljeno iz teh sestavin, se mi enostavno upira. Kdo pa je sploh ta avtor? Štiriperesna deteljica za vsak dan Če strokovna priporočila največkrat povedo, česa naj ne bi jedli ali čemu se vsaj izogibati v velikih količinah, potem tukaj ravno obratno povzemamo nekaj priporočil za štiriperesno deteljico, ki bi menda v taki ali drugačni obliki morala vsak dan krasiti naš običajni jedilnik: da vas ne odvrnemo od branja že ob prvih vrsticah, naj povem, da to ni le korenje ali zelena solata No, samo korenje in solata ne, ampak tudi špinača, oves, orehi in navadni jogurt. Če se vam izbor še vedno ne zdi kaj sila obetajoč za zadovoljne brbončice, gre k temu pridati, da iz teh osnov lahko naredite v kombinaciji z drugimi živili marsikaj užitnega. Bolj kot za pretiravanje z navedenimi izbranci za vsak dan gre za to, da se jih privadite uporabljati v kuhinji in jih znate pogosto vključiti v svoj jedilnik. Seveda bi tovrstnih izborov z različnimi argumenti lahko naredili še kar nekaj, tokrat pa poglejmo, zakaj vam utegnejo koristiti zgoraj omenjeni. Špinača Zeleno, ki te ljubim zeleno solata res ni, je pa zato špinača. Priljubljena listnata zelenjava, ki jo odlikujejo lahka prebavljivost, visoka vsebnost številnih hranljivih snovi ter nizka kalorična vrednost. V kuhinji je vsestransko uporabna zelenjava, bodisi presna ali toplotno obdelana. Zimske sorte, ki so na trgu marca in aprila, imajo nekoliko trše liste, a izrazitejši in polnejši okus. Poletna in jesenska špinača z nežnimi listi sta primerni tudi za (presne) solate. Zaradi napake švicarskega fiziologa je vse od konca 19. stoletja veljalo, da je špinača najboljši in izjemen vir železa. Saj veste, Popaj je vedno in povsod jedel ravno špinačo, ker naj bi mu zaradi železa prinesla toliko moči. Za slednje so sicer ugotovili, da ne drži, toliko bolj res pa je, da vsebuje več C-vitamina kot pomaranče, in obilico luteina, antioksidanta iz vrst beta karotenov. Vsakodnevno uživanje luteina poveča elastičnost, nivo maščob in vlage v koži ter izjemno dobro vpliva na vid. Je eden najbolj učinkovitih lovilcev prostih radikalov v telesu in zato preprečuje deformacije naših celic. Če je ne marate, je opcija s podobnim učinkom tudi ohrovt, blitva, še boljša izbira pa so listi koprive, ki imajo presenetljivo podoben okus blitvi ali navadni špinači. Če pripravite koprive, se izognete tudi dilemam o škodljivosti nitratov ter oksalne kisline, ki jih prava špinača vsebuje in ki porajajo pomisleke, četudi dejanski učinki niso znanstveno dokazani. Jogurt Da se ne bi prehitro veselili, naj povemo, da imamo v mislih pravi navadni jogurt. Problem sadnih je namreč ta, da pogosto vsebujejo take količine sladkorja, da so bolj primerni za desert kot resno hrano, a še to ne za vsak dan. Tudi pri navadnem jogurtu moramo sicer malo paziti, kaj kupimo, saj se danes (na račun minimalne vsebnosti maščob) v jogurte kot gostila dodajajo ogljikohidratni dodatki, na račun česar so izpodrinjene mlečne beljakovine. Tako je bolje, da jogurt vsebuje nekaj maščob in približno enak delež beljakovin in ogljikovih hidratov, o čemer se prepričamo, če preberemo sestavo hranilnih vrednosti na embalaži. In da pri vsem ne pozabimo bistva: jogurt je priporočljiv zaradi jogurtove kulture – mlečnokislinskih bakterij. V načelu morata biti pri proizvodnji katerega koli jogurta uporabljeni dve osnovni jogurtovi vrsti bakterij, poljubno pa še druge (na primer različne vrste probiotičih bakterij). Ko pojeste lonček jogurta, torej zaužijete pri tem rajon živih bitij, od katerih jih okoli 30 odstotkov preživi prehod skozi vaš želodec in nastanitev v črevesni flori. Tu prebivajo dobre in prijazne bakterije kot tudi slabe (patogene) bakterije. Prijazne bakterije (probiotiki), ki so prisotne tudi v jogurtih, pomagajo organizmu, da deluje pravilno, hkrati pa preprečujejo naselitev slabih (patogenih) bakterij, ki povzročajo neravnovesje v občutljivi mikroflori, kar lahko pripelje do različnih obolenj. Navada, da na dan pojeste oziroma popijete kak kozarček jogurta, je tako gotovo ena od osnov za boljšo vitalnost, poleg tega je razmeroma poceni, izbire je veliko, odlično se poda v številne jedi, ne nazadnje pa ga lahko zlahka naredite tudi sami. Oves Nekateri ob omembi ovsa zagotovo že zavijate z očmi, češ, to je pa ja hrana za živali. Nedvomno res, vendar to še ne pomeni, da iz ovsenih kosmičev ali moke ne bi mogli narediti nič užitnega ali celo okusnega, predvsem pa izjemno zdravega. Strokovnjaki ga že dolgo priporočajo kot varovalno živilo z blagodejnimi učinki na človekov organizem. Poleg znatnega deleža beljakovin jih odlikujejo tudi vlaknine ter kompleksni ogljikovi hidrati. Ti se po zaužitju enakomerno in zlagoma sproščajo in nam dajejo tisto pravo kakovostno energijo za dlje. Ovsene kosmiče zato močno priporočajo za zajtrk; tako za odrasle kot za otroke, saj nam dajejo trajno energijo za miselno in fizično delo v dopoldanskem času. Sicer pa se je bolj pogoste uporabe ovsenih izdelkov pri kuhi treba le privaditi ter se jih naučiti uporabljati bodisi kot gostilo v juhi, dodatek k solatam, dodatek k pečenemu pecivu bodisi kot samostojni obrok z raznimi dodatki (jogurt, med, sadje). Orehi Ta nič kaj eksotičen in prav pošteno slovenski orešček je prava mala izjema med raznovrstnimi jedrci, saj edini vsebuje večje količine alfa linolenske kisline (LNA), ki spada v družino omega-3 maščobnih kislin. Te so vrsta dobrih (nenasičenih) maščob, ki jih človeški organizem ne more proizvajati sam, a so nujne in bistvene za njegovo delovanje. LNA tako med drugim dokazano izboljšuje kakovost las, nohtov in kože, pomaga pri zniževanju krvnega tlaka in holesterola v krvi, zmanjšuje možnost kapi in srčnega napada itd. Medtem ko tovrstnih maščobnih kislin preostali oreški vsebujejo le v sledeh (pod en odstotek), jih oreh vsebuje kar do sedem odstotkov. Zato je priporočljivo, da orehi niso na sporedu izključno le takrat, ko je potica, ampak z njimi redno nadomestite kak manj priporočljiv prigrizek. In še to: orehi so odličen dodatek tudi v slanih jedeh, kot so rižote, testenine ali zelenjavne priloge, in če le imate vsaj malo smisla za kuhanje, boste z njihovo uporabo lahko izjemno izboljšali okus številnim čisto običajnim jedem. Seveda pa je zlata kombinacija zagotovo mešanica orehovih jedrc, ovsenih kosmičev in poljubnega sadja, vse skupaj prelito s svežim naravnim jogurtom.
krešimir
