8. apr 2010 9:41
Ena izmed osnov kuhanja je ščititi organizem pred nezaželenimi snovmi ter zdraviti oz. pozdraviti (karkoli že to pomeni) naše organizem. Članek, ki sem ga prebral govori o živilu kot antioksidantu in načeloma velja za vse sveže začimbe!?? Ali pri kuhi pretiravamo z številom začimb v eni jedi in ali pretiravamo z količino, pa sploh ni sporno!
Jej hren in zdrav boš kot dren!
Nariban hren postane za veliko noč tako samoumeven del obložene mize, da človek skoraj težko verjame, da je ta zel čez leto prav nesramno zapostavljena in se nanjo razen izjemoma niti v sanjah ne spomnimo; svežo korenino hrena namreč razen ob veliki noči sploh težko dobimo v trgovinah, kako je videti rastlina v naravi, pa vedo le še redki
V pričakovanju velike noči je menda najbolj pravi čas, da se govori o pirhih, šunkah in poticah, prava krivica pa bi se zgodila, če bi hren kot tipičen simbol tega praznika kar spregledali. To je pravzaprav edini čas, ko je tudi temu belemu neuglednemu korenu dano dostojno mesto na praznično obloženi mizi.
Če potica ob veliki noči predstavlja Kristusovo krono, pet rdečih pirhov spominja na kaplje krvi in Jezusove rane, potem je hren tisti, ki simbolizira žeblje, s katerimi so ga pribili na križ. Pravzaprav to ni niti najmanj nenavadno, saj je glavna vrlina hrena prav njegova ostrina in moč pekočega. Po svetu se velika noč povsod zaznamuje ravno s kulinaričnimi dobrotami, čeravno se navade pri kuhi in značilna živila po svetu razlikujejo.
S čim imamo opravka?
Navadni hren je sicer trajnica iz družine križnic, kamor spadata na primer tudi gorčica in zelje. Rastlina verjetno izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije, razširili pa so jo po vsem svetu. V srednji Evropi je hren znan od srednjega veka. V Slovenijo je prišel iz Rusije, od koder izvira tudi njegovo ime. Ko poper še ni bil splošno dostopen in dovolj poceni, je bil z gorčico edina ostra začimba v Evropi.
Rastlino pri nas najdemo na travnikih in zraste tudi do višine metra, gojijo pa jo predvsem zaradi velike bele korenine, ki sicer sama po sebi nima posebnega okusa, ko pa jo nastrgamo, se začnejo sproščati gorčična olja, ki dražijo oči in sinuse. Nariban hren začne hitro temneti, saj na zraku oksidira, gorčična olja pa začnejo izgubljati učinek, zato ga je treba zmešati z drugimi živili (smetano, majonezo, jabolki ...) ali pa pokapljati z limono ali kisom.
Poleg tistega v naravni obliki (korenine) so danes v trgovinah na razpolago nariban in konzerviran ter razne (bolj ali manj ostre) omake in namazi. Vendarle se vsaj za veliko noč menda spodobi, da ga naribamo sami in v manjših količinah pripravimo čisto po svoje, kot nekakšno prepoznavno noto naše lastne velikonočne kuhinje. Če ste res pravi avanturist, pa boste po svež hren namesto v trgovino zavili kar na najbližjo njivo ali travnik. Še prej se je menda dobro pozanimati, za kakšno rastlino pravzaprav gre, in se opremiti s škornji ter kako lopato ali krampom. Hja, hren ni kar tako, boste že videli!
Zdravilo ali dražilo?
V Svetu Evrope ga razvrščajo v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin v izdelku, ki pa za hren niso določene. Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin pa ga uvršča v kategorijo, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Kemična sestava hrena je danes dobro znana, vendarle pa se mnenja o njegovih domnevnih zdravilnih učinkih krešejo med ljudsko in strokovno sfero. Po ljudskem izročilu hren razkužuje, spodbuja prekrvavitev in prebavo, žene na vodo ter ima celilne lastnosti. Vsebuje veliko glikozidov gorčične kisline, zato ima močan antibiotični učinek. Ljudska modrost pravi, da je še posebno primeren za zdravljenje bolezni dihal ter ob infekcijskih okužbah sečil in ledvic. Zdravilo pripravimo tako, da hren naribamo in potresemo s sladkorjem ali z medom. Tak pripravek pomaga tudi pri težavah z želodcem in s črevesjem ter pri prehladu in kašlju, poleg tega pa znižuje povišano temperaturo. Korenino lahko uporabimo tudi kot obkladek, ki pomaga pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih in astmi. Pri tem je menda ključno tudi to, kdaj je hren nabran, saj se večina zeliščarjev strinja, da so zdravilne učinkovine le v takšnem, ki ga izkopljemo v mesecih, ki vsebujejo črko r (januar, februar, marec, april).
Kot pišejo na spletnih straneh Pomurskih lekarn, je o hrenu in njegovih zdravilnih učinkih v strokovni literaturi na voljo malo podatkov. Dokazano je, da med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze, encima, ki dokazano spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje. Taisti encim je po vsej verjetnosti tudi glavni faktor zniževanja krvnega tlaka. Po drugi strani pa je ekstrakt eteričnega olja eden izmed najbolj nevarnih in se ne sme uporabljati niti notranje niti zunanje. Za samo korenino naj po mnenju strokovnjakov velja zmerna uporaba, in sicer po malo in po malo v daljšem časovnem obdobju, kar z drugimi besedami pomeni od dva do štiri grame nastrgane sveže korenine na osebo na dan.
Čiščenje sinusov
Če boste v teh dneh s hrenom malce pretiravali, pravzaprav ne bo hujšega kot to, da boste spremenili barvo na rdečo, oči se vam bodo zarosile, v nosu in za očmi pa boste začutili posledice čiščenja sinusov, kar vam bo še dodatno pognalo kri po telesu. Če boste s količino pretiravali, vas utegne začeti peči po želodcu, izključeno pa ni niti pretirano potenje ali draženje kože. Skratka, bolje kot pretiravati le enkrat na leto, je zmerno razporediti količine hrena skozi vso sezono.
Nariban hren, ki ga pripravimo z jabolki, smetano ali drugim dodatkom, mora biti sveže pripravljen, saj zelo hitro izgubi glavni lastnosti: aromatičnost in ostrino. Res je sicer, da boste verjetno jokali že ob tem, ko ga boste ribali, ravno zato pa ga morate za uživanje nekoliko omiliti z enim ali več dodatki. Nekateri prisegajo na dodatek jabolk, spet drugi na smetano ali skuto, drugim najbolj tekne babičina topla hrenova omaka.
Ne glede na to, kaj vam je najljubše, si ga le privoščite, dokler je sezona!
Špela Verovšek
krešimir