4. mar 2010 8:00
Še moja izkušnja. Na mamog. sem bila trikrat, prvikrat po 6 mesecih, ko so mami odkrili raka in od takrat naprej na 18 do 24 mesecev. Ja , glede bolečine pri mamografiji je pa tako: prvih dvakrat kot pravite, zelo neprijetno, na meji bolečine, nazadnje pa hudo, da najraje ne bi več šla. Bolečina je bila tako neznosna, da so mi solze same tekle, tudi besede nisem rekla tehnici, ker nisem mogla nič, tudi govorit ne, komaj sem se odvlekla v kabino. Na pregledu pri zdravnici sem povedala, pa je rekla, da moram drugič reči, če je tako hudo- ampak kaj če pregled potem ne bo uspešen? Strah me je, ker grem junija spet, ampak nimam kaj... Dvakrat sem šla na Breast scan, a ko sem to rekla maminemu onkologu dr. Breclju( krasen zdravnik in človek, tak, kot ga vidite v medijih), mi je tudi rekel, da je to brezvezen pregled, mar bi šla z mamo na dobro večerjo. Potem res nisem već šla, pa ne vem , ali delam prav ali ne. Odločitev je na nas za kaj se odločimo in s tem prevzemamo odgovornost zase, kot za večino stvari v življenju. juma
), da hodi na preglede in tudi, da opravi preventivne preglede, pa da se udeležuje presejalnih testov... Zaradi tega ne bomo večno živeli, imamo pa večjo verjetnost, da nam bodo bolezni, ki nas bodo napadle, prej dokrili.
In tako je tudi pri tem breastscanu. En pregled dojke dobiš, ni pa zveličaven. Saj mamografija tudi ni vedno vsega pokazala. Škodovati ne more. V vsakem primeru dobiš neko informacijo in tudi pojačaš rutino rednega obiskovanja zdravnikov.
Reakcija onkološkega inštituta proti tej metodi je za moj okus...no, ja. Se spomnim tistih časov, ko so po mejlu krožili tako teksti o breastscanu kot tudi nek stejtment od onkološkega (v krajši verziji je na linku na prvi strani) v stilu, kaj da bodo radiologi odkrivali raka, če so pa za to pristojni zgolj onkologi, in ker sta ta teksta krožila ob istem času, ko smo preko svoje volje bili sosočeni s tem, kako se v kolektivu onkološkega kregajo kot majhni zoprni otroci, sem nekako v stejtmetnu o tem, kako breastscan ni ta prava stvar, videla odsev točno iste govorice, s katerim so posamezne skupine na onkološkem razlagale, da imajo oni prav, vsi ostali pa ne....Skratka, komunikacijske perle pa ravno niso.
Sama sem se udeležila predavanja, ki je bilo v ZD naše lokalne skupnosti, na kateri smo tudi imele tečaj tipanja Ančke. Tiste silikonske Ančke, ki ima na eni strani okej situacijo, na drugi strani ima pa različne zatrdilne in povečane bezgavke, tako da vsaj dobiš v prst občutek, kaj je okej tkivo in kaj ni. Od takrat vsaj vem, kaj pregledujem. Ostalo pa z ginekologom sproti razrešujeva.
Vendelina jr.
