22. jan 2010 2:18
Zelo,zelo dobro te razumem . Tudi meni je še vedno hudo ,ko se spomnim mojega muca .Bil nam je kot družinski član , vsi smo ga imeli radi in ga razvajali. Umrl je od starosti , skoraj 14 let je dočakal. Pogrešam njegovo mijavkanje , bil je hišni muc in dalj kot do terase, kjer je rad poležaval
ni nikoli šel. Njegovo mijavkanje je imelo drugačen ton ,ko je kaj hotel in ko sem se vrnila iz sužbe ali od kjer koli, se mi je zdelo , da je njegov mijav bolj vesel. Vselej je bil tam , pri vratih, vedno me je čakal. Kakor hitro sem sedla na fotelj ,se mi je takoj pridružil in glasno predel. Nemalokrat sva tako oba zaspala. Ja , zelo ga pogrešam ! A čas res celi rane ,zato pusti času čas !
Še to ; žaluj ,joči ,če moreš , le alkohol pusti pri miru , ker ti ne bo pomagal pozabit .!
Lp
manca51