6. jan 2010 10:54
perpetua ( ne vem zakaj se zmeraj spomnem Rablais-a in njegovega gargantua in pantagruela, ko vidim tvoj nik, po čem imaš tak nik? ), seveda sem vesel "podpore ", čeprav se mi sploh ne " šajna " , da bi ti kdaj stopil na stran pod drugim nikom.
Mi pa nismo imeli ( še ) nobenega semestra celične biologije, trenutno je aktualen semester glagolov, pomožnih in ostalih ( mi študenti ), tako da sem v genih in kromozomih bolj " švoh ".
Pravzaprav se nisem mislil več oglašat v tej temi, zdi se mi, da je to prepričevanje prepričanih, obe strani so za okopih in se ne pustijo prepričat o čem drugem. My dear lady frend pa me je sprovocirala. Podal bom le lastno mnenje, brez pretenzij, da kogarkoli prepričam in brez pretenzij na absolutno resnico ( čeprav si sam imam dokaj dobre predstave o tem, kaj je res).
Prej sem omenjal IQ, in sem si sam za sebe mislil, kaj ga pa se*jem, tega argumenta je boljše ne omenjat, pa znova ne morem čez to: moderna ženska, pripadnica vrste homo sapiens, razmišljajoče bitje, v enaindvajsetem stoletju, planet nekam drvi, lačni po svetu, roparski kapitalizem na pohodu, zahod pripravlja novo vojno, tistega nigerijca je verjetno sfabricirala CIA, bogsigaved kaj se bo vse iz tega izcimilo, da ne omenjam zakladnice znanj, dostopnih bodisi v knjižnicah bodisi na internetu, in pri vsem tem razmišljajoča ženska ( takorekoč intelektualka ) prvo kaj pomisli, ko se zbudi je, kako se bo pofarbala. Pol si pa o IQ res lahko kaj mislim.
Z vsem tem ženskam, ki se tako lipšajo je nekaj narobe psihološki: verjetno so jim doma nenehno govorili: ti si ena navadna koza, nič ni s tabo............ in vse v tem stilu, ravno nasprotno od tega kar razlaga may dear lady frend. Kajti, če znaš razmišljat, normalno človeško bitje v fazi odraščanja, se nauči, da sprejme sebe takšnega kot si. Sam o sebi imam sicer visoko mnenje (), vendar se postaviš enkrat v realne okvirje: v čisto ničemur nisem najboljši na planetu, ma kaj planetu, v Slo. tudi nisem, pa kaj Slo. tudi v naši vasi nisem prvi v ničemur. Pa kaj za to? Bom nesel lasuljo, če mi lasje izpadajo, da bi bil videti lepši, in kolk me bo to vzdignulo na neki lestvici lepotcev? Ne sem takšen kot sem, z vsemi takimi lepotnimi ukrepi se le smešim, vsaj pri večini razmišljajočih. Nisem ne bogat ne lep ( razen notranje, kar očitno pri veliko vas ne šteje ), na športnem polju sem nula, pa kamorkoli se obrnem je nekaj podobnega. Sem pa unikum, takšen kot sem, sem edini na celem planetu in takega me imajo radi, njih nekaj na tem planetu in mi to zadostuje.
Večkrat se potegne nekakšen imaginarni argument, češ, nafarbano žensko si moški (??? ) ne upajo ogovorit. Bolj neumnega argumenta si ne morem mislit. Taki neumni moški, seveda s tem nimajo težav, ostali pa : imajo si doma ljubečo ženo, mater svojih otrok, stotine dnevnih skrbi o tem in onem, in sedaj si bodo razbijali glavo z eno napirlitano neumnico.
Nekaj dni nazaj, je v odmevih na TV bila gostja Cveta Zalokar Oražem, čisto naravna, naravnost lepa. Lahko si samo mislim, kako bi zraven bila videti, kot opica kakšna Majda ali Irma.
Kako so videti obrazi žensk, ki niso kozmetično negovani, lahko vsak vidi pri branjevkah na trgu ( pa četudi to ni ravno merilo, zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom ) in to primerjajte z obrazom kakšne igralke, ki se je močno šminkala: poglejte, primerjajte in se zjokajte.
Pa, ne nazadnje, kot je ena rekla: tudi gube je treba znat nosit ( pa ku*c gleda šezdeset letnico, ki misli da izgleda kot štirideset letnica, kdaj bo uživala dostojanstvo in modrost svojih let ).
May dear lady frend je napisala: sama izvrstno delujem brez make-upa. Koliko časa še, če si kožo nenehno izpostavljaš kemikalijam, vprašam jaz.
ežoj