Kužek

13. okt 2009 15:58

Drži kot pribito. V leglu, iz katerega je naš cane corso, je bilo osem mladičev in vsi imajo rodovnik. Mamamia mamamia

13. okt 2009 16:43

Bela, nisem pri njej kupila psa ;) prisegam na pritepene mešančke :D Glede teh prodajalcev, ki prodajajo kvazi čistokrvne pse, pa tak nimam besed...boge psičke :( Lp od R.

13. okt 2009 16:50

mamamia: Sem vesela, da ste se tudi vi tako odločili. Uživajte z vašim pobalinom. Psičko te pasme ima ena moja kolegica. Krasna psica, mirnega vendar močnega značaja. Sama imam bokserko, hiperaktivko, ki te skozi opazuje in razmišlja. Moreš kar pazit kaj počneš pred njo, ker se kar hitro uči in potem tisto sama poizkusi :) - kar vedno ni priročno (odpiranje omar, vrat, sajenje rož, ...). Prva psička, ki jo je domov prinesel oče, pa je nerodovniška samojedka. Sicer krasna psica, kupljena "5. po vrsti" in "ni se mu dalo legla prijavit na KZS", ... V glavnem nasedli smo, ker nismo stvari poznali in se tudi ne vredu pozanimali. Informacije so bile bolj tiste, baba čula baba rekla. No nekje pri 5 letih so se pa začele težave s hrbtenico - ima prirojeno preblizu nastavljena vretenca, posledično je ob intenzivnem gibanu prišlo do spondiloze. Preden smo ugotovili v čem je problem (ali je morda kakšna klopna bolezen, ali kolki, ...) je bila že tako daleč, da ni mogla več vstat na noge. Še sreča, da obstajajo dobri veterinarji ortopedi, kot je dr. Matko. S terapijo in 6 tedenskim strogim mirovanjem se je sedaj pri svojih 8 letih toliko popravla, da lahko greva enkrat dnevno na kratek 2km sprehod. Upam, da nam bo še nekaj let delala družbo, seveda brez muk. No, kasneje sem ugotovila, da je imela njena mama enake težave. Njeni cenjeni lastniki so jo pa od 2. do 4. leta starosti parili na pol leta - verjetno ker si je tako zelo želela biti mama :S. Ko sem začela prebirat članke o zdravlju, zdravljenju, o rodovniku, o zakonih, sem se zaklela, da nikoli več psa na takšen način. Ali rodovniškega preverjenih vzrediteljev (ker tudi vsak vzreditelj ni vreden tega naziva, pa čeprav vzreja rodovniške pse), ali pa enega azilaša, ki mu bom polepšala preostanek življenja. Res je, da lahko zboli tudi rodovniški, vendar je nekaj več garancije, kot pa pri takšnem, kjer se noben ni zanimal za nič drugega kot za zaslužek. Vsekakor ima več možnosti, da zraste tak pes v zdravega predstavnika, če ima preverjeno zdrave prednike, če je vzreditelj vedel kaj počne in s kom pari. Bela01

14. okt 2009 9:04

Bela01 je napisal/a:

Res je, da lahko zboli tudi rodovniški, vendar je nekaj več garancije, kot pa pri takšnem, kjer se noben ni zanimal za nič drugega kot za zaslužek. Vsekakor ima več možnosti, da zraste tak pes v zdravega predstavnika, če ima preverjeno zdrave prednike, če je vzreditelj vedel kaj počne in s kom pari. Bela01

S tem se pa tudi jaz, ki sicer ne zagovarjam rodovniških psov, zelo strinjam! Glede tistega 6 dnevnega, pa mi je gospa rekla, da so jim ga ponujali ker bi ga sicer dali stran (pa karkoli je že mislila s tem). Ampak kdo bi vedel, kako je v resnici bilo....

14. okt 2009 10:12

Pozdravljeni vsi na forumu ! Javljam se prvič. V pasji temi. Sami smo imeli pred cca 13 leti leglosibirskih haskijev. Tudi tedaj ni bilo nobenega govora o " odvečnih" mladičih. Vsi so dobili rodovnik brez problema. Je pa res, da parjenje ni kar enostavno s katerimkoli psom. O tem je pri vsaki pasmi potrebno kar nekaj vedeti. Po 14 letih življenja s haskiji,se je naša "mama Penny" poslovila. Zaradi ne več rosnih let smo se odločili za drugo pasmo in sicer border colli ( mejni ovčar). Psička. Stara dve leti in pol. Za naju z možem kar preveč aktivna. Sicer vodljiva in zelo učljiva, to sploh ni problem. Je pa problem miselne zaposlitve psa čez cel dan. Torej, ja, človek ni nikoli dovolj poučen kako bo na dolgi rok shajal s kakšnim pasjim prijateljem.Zato se je res dobro in še enkrat dobro pozanimati pri poznavalcih določene pasme o tem kakšen je pasji karakter oz. kakšne so zahteve. Lep dan in pozdrav Silven silven

14. okt 2009 12:03

Lep pozdrav vsem še od zaprisežene mačkoljubke. vesela sem, da se ta tema razpleta, tako kot se - predvsem hvala Beli1 za izčrpne informacije, upam da bodo njene odlične poste (in seveda povezave, ki jih je poslala petkica) vsi, ki razmišljajo o tem, da bi si življenje obogatili s štirinožnim prijateljem, natančno prebrali.

 

Dodala bi samo tole - se kdaj vprašamo, kako natančni smo ljudje, ko gre za nakup avtomobila? Ja, avtomobila, navadne potrošne robe, ki ga bomo zamenjali za "novejšo", "boljšo", takoj, ko bo stari iztrošen, če bo le denar pri hiši ... Dneve in noči sedimo pred računalniki, "čekiramo" ponudbe, izbiramo najboljšega, najmočnejšega, pa tistega z največ opreme ...Kupujemo avto samo zaradi vsečnega videza ali zato, ker so nam znanci rekli "ta je pa dober zate"?

Poznamo odgovor, ali ne?

No, kaj pa pes - živo bitje, ki nas bo spremljalo 12, 15 let, ki bo v resnici del našega življenja in mi njegovega. Pes, ki ga ne bomo mogli pustiti "v garaži", ko ne bo časa za ukvarjanje z njim, pes, ki ga v primeru zdravstvenih težav, zaradi vedno večjih stroškov "servisiranja" ne bomo kar prodali, tako kot prodamo star avto! In v nakup (oziroma posvojitev) psa na podlagi površnih informacij in nepoznavanja pasem, njihovih značilnosti in nasploh oskrbe psa bi se kar spustili?

Zato tudi jaz pozivam vse, ki načrtujete nakup ali posvojitev psa, posvetujte se z izkušenimi kinologi (na KZS boste dobili tudi vse informacije o registriranih rejcih pasem), ne hitite, naberite si čimveč informacij.

Dobro premislite tudi, kaj od psa sploh pričakujete, kakšen je vaš življenjski slog, koliko časa, energije in nenazadnje denarja imate na voljo za svojega bodočega ljubljenca in se šele na podlagi vsega tega začnite ozirati za določenimi pasmami.

Seveda je druga možnost posvojitev iz zavetišča - super, če se boste tako odločili, v nekaterih zavetiščih ( v bistvu imam v mislih eno samo, ki ga preko moj.pes foruma malo bolj "poznam"), se tudi oskrbniki skrbno, na podlagi neštetih pogovorov in tudi srečanj odločijo, kateri od psov bi bil primeren prav za vas. Tam svojih oskrbovancev ne le hranijo in veterinarsko oskrbujejo, ampak se trudijo tudi s socializacijo, spoznavanjem karakterja vsakega psa, njegovih psihičnih in zdravstvenih posebnosti (če so prisotne), predvsem pa se za psa zaminajo tudi po posvojitvi.

Uff, malo me je zaneslo, se opravičujem, post je dolg. Ja, v bistvu sem hotela že v začetku povedati tole - po silnih otroških sanjarjenjih o lastnem psu, in po nakupih dveh "enciklopedij o psih" iz svoje žepnine, sem nekje pri dvajsetih letih prišla do tega, da so zame in moj način življenja idealne - mačke.

Ampak - nikoli ne reci nikoli, življenje je še dolgo in dokler se tudi pri meni ne zgodi kakšna "preobrazba", bom še naprej z veseljem prebirala forume in teme s pasjo problematiko ter poskušala vsaj opozarjati na to, da nobeno živo bitje ni in ne more biti "igrača", ne "muha enodnevnica" in niti "potrošna stvar".

Vsem vašim kosmatincem pa !

silven je napisal/a:

Zaradi ne več rosnih let smo se odločili za drugo pasmo in sicer border colli ( mejni ovčar). Psička. Stara dve leti in pol. Za naju z možem kar preveč aktivna. Sicer vodljiva in zelo učljiva, to sploh ni problem. Je pa problem miselne zaposlitve psa čez cel dan. Lep dan in pozdravSilvensilven

Silven, tudi moja prijateljica ima toliko staro borderko Bajko. "Punca" je izjemno bistra in res ves čas zahteva polno zaposlitev, zato so se odločili, da se vpišejo najprej v začetno pasjo šolo, kasneje pa še v trening agilitija. Že v mali šoli so bili vsi skupaj navdušeni nad nasveti inštruktorjev, pa tudi nad sodelovanjem psa. Dosti trikov za "zdivjanje" in igro so prinesli domov in zdaj jih seveda uporabljajo na vsakodnevnih sprehodih in tudi sicer, ko psica kaže, da bi rada nekaj počela.

Agility pa je za to vrsto psov naravnost idealen. Zaradi svoje bistrosti, okretnosti in želje po "premagovanju ovir", pri tej dejavnosti neizmerno uživajo in si prav lepo "spraznijo baterije", in potem doma prav radi počivajo.

Prijateljica ima srečo, da je v neposrednji bližini njenega doma "pasji poligon", kamor pripelje psico in ta kar sama - z malo navodili - uro ali več ponavlja lekcije iz šole,skače čez ovire, se plazi skozi tunele ... Če doda še igro s frizbijem ali manjšo žogico, pa je aktivnost sploh 100% in psica zadovoljna (prijateljica pa tudi, ker ima potem v hiši mir )

 

Mojca

14. okt 2009 12:46

Dajte poslušat Belo1! Ali pa si vsaj preberite tole temo http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?stor ali sem pripravljen na psa in http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?stor zakaj rodovniški psi niso zastonj. sicer pa - moje mnenje - tile novi lastniki nimajo pojma kaj bi radi - želeti si naenkrat tako različne pasme je prav smešno. Poleg tega, da so prav vse zelo karakterne in moraš imeti dosti izkušenj, da jih pravilno vzgojiš in obvladaš, v pravem smislu besede. Ko se odločiš za pasmo o njej preštudiraš čisto vse in tud slučajno ne iščeš vzreditelje preko kulinarike. Mimogrede - Bela01 - tudi jaz imam bokserja - že drugega - svetovna pasma! ;-) lp, vanjatajnsek

14. okt 2009 13:04

Pozdravljena mama F. Seveda smo tudi mi z borderko v agilitiju ( se opravičujem zaradi poslovenjene pisave), pa pasemo in skupaj zganjamo kure v ogrado, pa s kolesom se vozimo in tekamo na okoli itd. itd. Ampak border bi še, pa še, paše... Drugače pa je OK. Se pa strinjam z vsem ostalim pisanjem vseh, ki veste kaj je imeti psa in se z njim ukvarjati. LP Silven silven

14. okt 2009 13:15

Sem prav vesela, da nas je več takšnih. Sama skušam ljudem približat samo problematiko nakupa in oskrba psa. Da ni vse kar tako in samoumevno. Da terja čas, denar in znanje. Jaz upam, da če bo od 10 ljudi eden prebral in si premislil ter začel drugače gledat, bom zelo vesela. vanjatajnsek: Kakšen nick imate na mojpes forumu? Jaz sem tudi tam Bela01 :). mamaF: Glede na to, da ste bolj mačkoljubec, potem verjetno poznate Mačko hišo in gospo Heleno. No, jaz sem od nje posvojila malo mačjo zgago (no zdaj že ma preko 5kg) Kiti. Tako da je kar veselo in pestro :). Veliko gre časa in seveda denarja, vendar po pravici povedano si življenja brez njih ne znam predstavljat. Vendar če imaš živali se moreš zavedat da so samo tvoje in da imajo sosedje pravico do svojega miru. Zelo me moti, ko nekateri ljudje spustijo svoje Fifije, da se malo preletajo. Vmes potacajo druge vrtove, naredijo par mladičev, pognojijo gredice z rožicami,... Bela01

14. okt 2009 13:46

Bela01 je napisal/a:

mamaF: Glede na to, da ste bolj mačkoljubec, potem verjetno poznate Mačko hišo in gospo Heleno. No, jaz sem od nje posvojila malo mačjo zgago (no zdaj že ma preko 5kg) Kiti. Tako da je kar veselo in pestro :). Veliko gre časa in seveda denarja, vendar po pravici povedano si življenja brez njih ne znam predstavljat.Vendar če imaš živali se moreš zavedat da so samo tvoje in da imajo sosedje pravico do svojega miru. Zelo me moti, ko nekateri ljudje spustijo svoje Fifije, da se malo preletajo. Vmes potacajo druge vrtove, naredijo par mladičev, pognojijo gredice z rožicami,...Bela01

BelaO1, tudi jaz sem na moj.pes forumu mamaF :) Moji dve mačji mrcini se redno oglašujeta v "srečnih mačjih zgodbah" - o gospe Heleni pa -kapo dol!

Citiram pa tvoj (ne zameri zaradi tikanja - nekako se na vseh forumih kar tikamo med sabo) zadnji odstavek zato, ker se zelo strinjam z njim. Nemalo sovraštva in agresivnega obnašanja do živali izvira namreč ravno iz tega, ker nekateri neodgovorni lastniki ne razumejo, da morajo imeti svojo žival pod nadzorom in ji ne dovoliti, da tako ali drugače ogroža, dela škodo ali pa moti ostale ljudi.

Odgovorna odločitev o lastništvu živali pomeni tudi to, da moramo biti pripravljeni v vsakem trenutku odgovarjati za svojo žival in njeno vedenje. V vaškem okolju je na žalost sprehajanje psa s povodcem in bivanje v hiši dostikrat še vedno označeno za "afnanje" in dosti psov se prosto klati po vaseh, s tem pa tako lastnikom vrtov, hiš in nenazadnje udeležencem v prometu povzročajo velike težave.

In taki lastniki ti na vprašanje, zakaj pes ni doma, odgovorijo :"jah, je žalosten, če je ves čas privezan, pa v hišo ga tudi nočemo spustiti, pa naj ima malo svobode ...." Me prav zanima, kako bi taki ljudje cenili to pasjo "svobodo", če bi jih nekdo, ki mu pes sredi ceste skoči pred avto, in povzroči prometno nesrečo tožil za odškodnino...

Da o stotinah nezaželjenih mladičev, ki vsako leto končajo (vsaj) v zavetiščih ali pa na so nehuman način "odstranjeni", kot "pridelki" svobodnega življenja lastniških psov, niti ne govorim...

Mojca