9. okt 2009 13:54
Verjetno me bo ežoj spet napisal, da kapitalistično mislim , ampak tukaj je moje mnenje. Predporočna pogodba ima smisel, ko je eden od "zaljubljencev", ki se mislita poročit, premožen, drugi pa ne. Ali pa, ko eden prihaja iz res premožne družine in je jasno, da bo podedoval lepo premoženje. Sama bi v taki situaciji zahtevala podobno in tudi ne bi imela težav podpisat, če bi poročala kakšnega, ki bi imel veliko pod palcem. Tisti, z manj premoženja, ki nima slabih namenov, ne bo imel nobenih težav podpisat dokument. Tudi tisto, kar se pridobi v času zakona, ni nujno, da se "mora" deliti na 2 dela. Ker, lep dohodek lahko in po navadi tudi pride, iz že obstoječega kapitala.
Po pravici povedano, ko takole pomislim, če bi se morala še enkrat poročit, bi najela kakšnega upokojenega CIA-jevca, da bi kandidata prečekiral. Luzer sicer ne bi bil, ker so mi taki tipi totalno neseksi.
Imamo pa na novo ločenega prijatelja, ki mu gre res dobro in mu je ena bjonda na prvem (in tudi zadnjem) zmenku ena rekla, da je kar dober catch!
Pa za eno drugo vem, ki je zaradi ljubega miru prepisala pol večjega, podedovanega stanovanja, na dolgoletnega prijatelja in očeta svojih 2 otrok. Miru s tem seveda ni dobila, jaz pa se sprašujem, kje je imela glavo.
Japaja, kdorkoli je ta oseba, za katero te skrbi, ji po vsej verjetnosti niti sugerirati ne moreš ničesar. Po glavi mi rojijo namreč primeri, ki sem jih osebno poznala in za katere smo že vnaprej vedeli, da so sfaljeni primerki. In se je tako tudi izkazalo.
Vanja