1. okt 2009 15:10
Jaz sem pred 11-imi leti postala babica (sedaj imam tri sončka - 11, 8 in 4 leta).
S čuvanjem smo vskakali, ko je bilo treba (v glavnem so otroci hodili v jaslice in vrtec). Vse potrebno sem vedno imela doma - pelenice, robčke, hrano, sokove, sadje... Niti pod razno ne bi dovolila, da mi otrokovi starši prinašajo te stvari. Ampak, razsodit se mora, ali stari starši imajo toliko materialnih sredstev, da bodo vse to nakupili. Da bi pa svojim otrokom računala, da čuvam vnuke...!?!
Najcanja, zavedaj se:
babica nima kaj za čuvat otroke. Otroci morajo it v jaslice in v vrtec! Seveda, razen če je čuvanje za kratek čas oz. če se ne dobi vrtec. V tem primeru pa tudi čim prej težit k temu, da se dobi varstvo.
Po otroke v vrtec morajo it predvsem starši.
Mi stari starši smo "zlata rezerva", da vskočimo pri čuvanju, ko je otrok ali starš bolan; ko so službeno zadržani; ko starši hočejo it ven; da občasno gremo po otroka v vrtec. TO PA NIKAKOR NE SME BITI OBVEZNOST!
Starši, vedite, da smo babice in dedki v letih in da potrebujemo - ne da želimo, ampak potrebujemo - mir. Mi smo svojo obveznost opravili s tem, da smo svoje otroke dvignili - takrat smo bili mladi, tako kot ste vi sedaj in smo prekipevali od energije.
Jaz moje sedaj videvam samo ob vikendih... Vsakodnevno se slišimo po telefonu... Zato je toliko večja sreča in veselje, ko se dobimo skupaj.
Pozdravček!