Ljubezen gre skozi želodec

11. okt 2012 10:38

Si je kdo zapisal njun recept za Orientalsko solato iz ješprenja, korenja in pese? Zelooo prosim. Hvala!

11. okt 2012 11:28

Orientalska solata iz ješprenja, korenja in pese, v sliki in besedi

http://www.youtube.com/watch?v=jbyphPy7wj4&featu

11. okt 2012 11:50

Zeta, zlata si, hvala!!

24. okt 2012 8:37

Ali ima kdo napisane sestavine za to solato?

Se priporočam in vnaprej hvala.

24. okt 2012 8:45

Sestavine najdeš čisto na koncu, ko se filmček izteka, se izpišejo sestavine!

24. okt 2012 10:56

Sem že pozabila na tole solato, jo bom pa pripravila te dni, ko praznujemo. Pri sosedih so nam na trgatvi že večkrat postregli z ječmenovo in zelenjavo, pa zabeljeno z bučnim oljem. Jaz sem jo naredila s piro, zeleno, peteršiljem, celim poprom, pa še kaj mogoče. To so take fantazijske solate, ki dajo odličen okus, pa kar že zamešaš vanjo, uspeh je zagotovljen. Moja hčerka je pripomnila, da je še boljša, če je dobro ohlajena.

Sem bila pa danes pozorna, ko je Luka rekel narezano na "žulien", takrat sem to najbrž kar preslišala, danes pa vem, kaj to pomeni. Bravo Gostilna G!

24. okt 2012 13:13

Rdkapica, verjetno nisi opazila, na prejšnji strani sem ti napisala kje lahko najdeš sestavine za ješprenovo solato z rdečo peso. Sestavine so naslednje: 200 g ješprena, 1/2 čebule, oljčno olje, 2 korenčka, 1 rdeča pesa, 1/2 koromača, za palec ingverja, kis, kurkuma, sol, poper.

2. dec 2012 15:06

Najprej lep pozdrav!

Danes sem malo brskala po internetu in zasledila en post iz tega foruma, natančneje iz te teme, na katerega preprosto moram odgovoriti, tudi če je verjetno bil objavljen že pred zelo dolgim časom. Upam pa, da je oseba, ki ga je napisala, še vedno član tega portala in ga bo prebrala. Vem tudi, da vsebina moje pripombe ni povezana s prvotno temo, vendar se mi zdi pomembno, da nekaj pojasnim.

Gre med drugim za izjavo "Ker stvar je naslednja: jezikoslovje se dotika sociolingvistike, sociologije kulture in antropologije." in še mnoge druge, ki se nanašajo na klasifikacijo jezikoslovja. Član 666 je že pravilno dejal, da jezikoslovje ni filologija in zato tudi ne spada k humanističnim vedam. Napisal je tudi, da je jezikoslovje naravoslovje. Sama sem študirala dva jezika in dejstvo je, da so nekatere jezikoslovne vsebine močno povezane z naravoslovjem. Strukturalno jezikoslovje pa je povsem formalna znanost in s tem spada v enako skupino kot npr. matematika. To velja za vse podvede teoretičnega jezikoslovja (fonologija in fonetika, oblikoslovje, skladnja in besedoslovje). Vendelina jr. je omenila sociolingvistiko, ki pa je interdisciplinarna veda in povezuje formalno znanost jezikoslovja z družboslovjem, tako kot nevrolingvistika (raziskovanje nevroloških podstav, potrebnih za tvorjenje in razumevanje jezika) med seboj povezuje nevrologijo in lingvistiko. Če bi iz povezave lingvistike s sociologijo v sociolingvistiko nujno sledilo, da je lingvistika družboslovna veda, potem bi moralo iz povezave lingvistike z nevrologijo slediti tudi, da je lingvistika medicinska veda. Pa ni ne eno in ne drugo, temveč je predvsem samostojna znanost, ki proučuje jezik kot samostojen in neodvisen znakovni sistem. Tako tudi matematika proučuje števila, geometrijske like in podobno, najdemo pa jo tudi v povezavi z ekonomijo, kar se imenuje finančna matematika. In nikomur ne pade na pamet, da bi zaradi tega matematiko poimenoval ekonomsko znanost. Vzrok za to, da se jezikoslovje napačno ocenjuje kot humanistično znanost, je verjetno to, da se v Sloveniji znotraj jezikoslovja daje prevelik poudarek proučevanju zgodovinskega razvoja jezika in različnih dialektov slovenščine (vse družboslovno obarvano), namesto da bi se posvečali novodobnim raziskavam splošnega jezikoslovja (npr. kognitivno jezikoslovje) ali proučevanju naravnih jezikov z namenom izboljšanja računalniške obdelave naravnega jezika, tako kot v tujini, kjer je na primer zelo običajno jezikoslovje študirati v povezavi z matematiko ali računalništvom. Kot dodaten dokaz za uporabo jezikoslovnih dognanj na področju naravoslovnih oziroma medicinskih znanosti bi rada omenila še ugotovitve artikulacijske, avditivne in akustične fonetike ter fonologije, ki se uporabljajo v logopediji. 

Za konec prilagam še dva linka http://de.wikipedia.org/wiki/Formalwissenschaft in http://en.wikipedia.org/wiki/Formal_science

Hvala za potrpljenje med branjem in lep pozdrav

2. dec 2012 15:33

Priznam, da mi je čisto novo, sem pa vesela za ta post.

2. dec 2012 15:59

Hm, hm, sem pogledala linke, pa nekako ne najdem prave povezave - ampak če govorimo o klasifikacijah, se moramo pač zavedati, da je kot vse ostale tudi klasifikacija znanstvenih ved in disciplin v glavnem arbitrarna. Vmes je veliko vmesnih con, presečnih množic, in nekje je pač treba potegniti črto. Kakor koli obrneš, vedno bo kdo ostal v predalčku, ki mu ni najbolj všeč, ker bi rad bil še vsaj v enem ali dveh drugih - ampak tako pač je. Vse naše obnašanje, vse, kar povemo, in kako povemo, je  konec koncev posledica biokemijskih procesov v možganih - torej biologija, a ne? Prav, lahko, dokler ne bo prišel nekdo, ki bo povedal, da je jezik bolj posledica sosedov in zgodovine odnosov z njimi, ali pač kaj drugega podobnega. In ker se še zlepa tega ne bomo zmenili, bo še naprej ostalo tako, kot je, povsod malo drugače - mi imamo naše naravoslovne in biotehniške vede, kjer je farmacija naravoslovje, nevrobiologija pa ne, in nekje drugje imajo "Life, Earth and Environmental sciences", kjer ni zraven ne kemije, ne fizike, in tako naprej. Mislim pa, da če je tudi tako, kot je, ni prav resnih razlogov, da bi nam kar koli od tega kratilo spanec (razen če se seveda pri razrezu sredstev na ARRS s svojim projektom ne znajdeš v napačnem predalčku, ampak to že sodi v sklop tem, ki so na kulinariki tabu, na vsak način pa najbrž nobenega prav ne zanimajo).