1 žlica moke ...

20. avg 2009 7:25

Če imaš take probleme z žlicami, žličkami...., pač ne peci po takih receptih. Ker, verjemi, NE obstaja natančna količina pri receptih, ki so napisani na tak način.

20. avg 2009 10:55

Enak problem kot Katja sem imela do nedavnega tudi jaz. Spadam v katerorijo ljudi, ki praviloma uporabljajo tehtnico za merjenje pri pecivu. Ob receptih v lončkih, žlicah ,čisto nesrečna.

Moj princip je takle: če piše žlica, zajemem snov z žlico. Kolikor jee gor, je pač gor. Če piše zravnana/razana žlica, potem poravnam, ampak je ta možnost je v receptih bolj redko. Pri receptih z zvrhano žlico, pa sežem  bolj smelo v posodo.

Za tekočine uporabljam, kar gre v žlico, se uporabi. Ne kompliciram.

Meni večje težave delajo snovi, ki se dodajajo v majhnih količinah. Npr. določene začimbe, precilni prašek. Če uporabljam pecilni prašek v vrečkah, ni problema, je pa problem, če imam škatlo s pecilnim praškom.

Večja finta se mi zdi merejenje na ščepec in noževo konico. Kakšno je rezmerje med njima, ne vem točno, zdi pa se mi, da so trije ščepci ( naši sosedje imajo luškan izraz - prstohvat), ena noževa konica. Lahko mi verjamete, da sem nekoč, tega je že davno, odmerjala noževo konico ( ne se smejat) kako in talo, in se pri tem ukvarjala z vprašanjem, kako velik mora biti nož in do kod je konica.

( Najbrž sem napovprečno butasta, ker tudi izraza sekunda na kvadrat nisem nikoli razumela. Zato ni niti čudno, da se mi je v gimnazijskih letih sanjalo, da sem razpadna konstanta, z dvojnim ulomkom. Točno, tudi dvojini ulomki so bili nekako čudni.)

Torej, po mnogih letih se zaradi nekaterih stvari ne sekiram več ( pa še vedno me skrbi razpolovna doba kakega plutonija), se tudi ne požrem, če mi kaj ne uspe.

Sem pa bila na začetku na istem kot je bila Katja; navajena sem bila na tehtanje in so nove mere omajale mojo zaupanje v potrebnost merjenja.

Še to: kadar dajem recept na žlice, lončke, me v polovici primerov, rekla pa bi, da celo nekaj več, sprašujejo, koliko je to.

Meni je všeč, da sem glede takih stvari malo butasta, ker imam potem možnost, da se naučim česa novega, ja pa hudo, če se nekateri pametni že rodijo in so tako pametni, da ne verjamejo, da smo nekateri manj pametni, da bi bil oni, ki so pametni, skoraj butasti, ker ne verjamejo, da so na svetu ljudje, ki so pametni, pa ne butasti. Pameten vpraša, butast pa vztraja.

F r i n a

20. avg 2009 11:59

Frina