29. jul 2009 12:53
Pri nas je bila - malo neplanirano - med letošnjimi prvomajskimi prazniki na dnevnem redu adaptacija kopalnice. Z dizajnom in izvajalci ravno ni bilo težav (ni kovačeva kobila vedno bosa), se pa spominjam utrinkov iz obiskovanja kopalniških salonov (najboljša je bila sicer tista, ko se je par sporekel, ko je ona hotela rozasto kopalnico, njemu pa to ni bilo okej, nakar je ona njemu zabrusila, da nima nikarkšnega okusa - halo, nikoli ne recite partnerju, da nima okusa, izbral je VAS - razen, če to ni svojevrstna potrditev, da človek nima okusa
).
Takole nekako grejo spoznanja:
- Na sredini vsake prodajalne je razstavljenih nekaj sanitarnih boksov. Tam so nalepljene tiste ploščice, ki jih morajo prodajalci na vsak način prodati. In so zložene tako, da je ogromno bordur in dodatnih okraskov. Morala te zgodbe: ni vredno pasti na finto, da ti bo prodajalec sugeriral tvoj okus (on samo sugerira, kaj mora prodati pod nujno). Zato se vedno išče med tistimi artikli, ki sploh niso na prvo žogo prikazani, če se hoče imeti kopalnico, ki je čez pet let ne bomo sovražili.
- Cenovni razredi: v ceni ploščic je vključena cena transporta. Transport keramičnih izdelkov je relativno drag (ker se plačuje po teži tovora in razdalji). Tako ima prekrasna ploščica iz Španije v štartu svoji 10-12 EUR stroška transporta v kvadratnem metru, italijanska pa kakih 8 EUR. Skratka, samo prodajna cena ne definira avtomatično kvalitete, nekaj, kar stane 35 EUR še ni nujno blazno kvalitetno.
- Pri nakupu ploščic in fugiranju je treba predpostaviti tudi tiste robne letve (ki preprežujejo, da bi se naredile praske na ploščica na robovih kotov) in biti zmeren z barvami.
- Ploščice z okrasno borduro so namenjene temu, da proizvajalec malo več zasluži, da ima vaša kopalnica letvico in da se kopalniški prostor (ki je že itak premajhen) optično zmanjša. Morala te zgodbe: bordura je totalno odveč.
- Prav tako je totalno brez veze kupovati kopalniška ogledala, ki so majhna, imajo obupen okvir in zraven poličko, na katero po definiciji ne gre čisto nič. Bolje je, da vam steklar prilepi steklo na prostor, kjer ploščice niso položene. Manjkajočo polico se nadomesti z grajeno polico v zidu (če je) ali pa z najbolj nevtralnimi omaricami na svetu (tiste kopalniške so praviloma grozno grde, bolje se obnese, če se taka omarica kupi pri proizvajalcu, ki dela opremo za labose). Steklarji potem računajo steklo na površino in lepilo. Prostor je mnogo lepši in optično večji.
Sicer je pa pri kopalnici zelo pomembno to, da so ploščice dobro prilepljene in da se ni varčevalo pri tem materialu. Kakih 5 kil na kvadratni meter, tako pravi naš pečar, in potem ne bo votlo bobnelo, če bomo potolkli na ploščico. Če slučajno votlo bobni, to pomeni, da je vmes veliko zraka in premalo lepila. In seveda, nikakor se ne sme varčevati pri kotličku za vecejko. Naj vodovodni instalater kupi formulo ena in mercedesa od kotlička za splakovanje, pa magari, če prinese nekaj obupno dragega. Je to še vedno ceneje kot reševati poplavo čez kakih sedem let....
Vendelina jr.