19. jun 2009 22:30
Roncolino, čeprav sem 2x prebrala, kar si napisala, moj citat nima nič v zvezi s tem, kar si ti napisala, ali pa sva se mogoče narobe razumeli.
Nekateri ljudje se obdajo samo s takimi"prijatelji", ki jim dajo vedno prav, za vse kar naredijo, kupijo, mislijo ipd., je enkratno, famozno, ne bi moglo biti bolje. Prijatelji samo kimajo in kimajo in jim, dobesedno, lezejo v r*t, zaradi (večkrat) denarne koristi. Ti osebki potem nimajo nobenega kompasa, kaj je prav in kaj je narobe. (Ne morem verjeti, kako Jacksona nihče ni zgrabil in mu zabil v glavo, da javno spanje z otroci ni primerno!!!)
Michael Jackson je verjetno najbolj znan primerek, drugi je bivši am. predsednik Bush, ki tudi poleg sebe ni imel nikogar, ki bi mu, če drugega ne, postavil vprašanje: A je to res najboljše. Vsi so ob najmanjšem dvomu vanj dobili odpoved! No, ta slednji ima v glavi itak eno veliko luknjo in ne zna mislit.
Je pa prav fina črta med tem, kdaj je treba nekoga samo poslušat in mu ponudit ramo, da se razjoka in kdaj jim je treba svetovat, naj obišče otroški oddelek v kakšni bolnici, da se neha smilit sama (sam) sebi.
Samopomilovanje ni ravno moja zadeva. Dosti lepše se je ozret nazaj, se potrepljati po rami in reči, Madona, kako daleč sem prišla! Kdo bi si mislil....
Vanja