28. maj 2009 20:16
Ne, vesoljka, to ni črno-belo highway to hell. Je usmerjena in pospešena evolucija, s katero poizkušamo doseči maximalen uspeh ZA NAS. Po tej logiki, a je potem sporno tudi cepljenje dreves, pa križanje rastlin, pa križanje živalskih pasem? To je vse sama kemija v raznih oblikah, ki jo izvaja tudi Gaja sama: boj za obstanek in preživetje najmočnejših ter na drugi strani odmrtje šibkih, bolnih in neprilagojenih. To je naravni zakon in ni nič umetnega, nič exkluzivno človeškega.
Se pa popolnoma strinjam z vsemi, ki ste napisale, da lahko pride do katastrofalnih posledic za človeško raso, ampak zame je to pač tveganje, ki ga je potrebno sprejeti zaradi napredka. Mislim, da ga ni zapisa o številu mrtvih, ki so bili skozi 5000 let zgodovine potrebni, da smo dandanes odporni na razne bolezni in posledično navaden prehlad preležimo v enem tednu; 500 let nazaj bi bil ta prehlad smrten.
Vse to so žrtve evolucije in predstavljajo ceno napredka (lep primer cene kloniranja, ki jo je potrebno plačati za pridobitev ENEGA osebka, je prikazan v filmu Alien 4: Resurrection), ki jo živa bitja plačujemo od spočetja prve prabakterije v prajuhi, če le ta slučajno ni priletela na kakem kometu - ampak to je zgodba za kako drugo debato.
Eno je dejstvo: dokler bomo obstajali, bomo jedli, in ravno zaradi tega sem mnenja, da je potrebno pridelavo hrane kar najbolj optimirati. Striktno racionalno, brez kakršnihkoli emocij.
Za konec pa še nekaj v razmislek, da malo omilim svoj strogi racionalizem: Vsakič posebej me v trgovini zaboli glava, ko hočejo za kilo kruha 2€+. Ga ne kupim, in grem ponj raje v pekarijo. Pa ne zaradi tega, ker ne bi imel, ampak zaradi tega, ker imajo marketi vedno glomazne zaloge kruha in vsak dan v Sloveniji trgovine vržejo v smeti 14 ton neprodanega kruha, ki ni več svež (če kdo najde članek s točno številko, jo rade volje popravim), kar pomeni cca. 7 ton žita, ki ga vržemo stran. Z osnovnošolsko matematiko se da izračunati, koliko to znese na leto ... Zatorej, nosite vedno v glavi misel, da z vsakim koščkom kruha, ki vam splesni v omari in ga zato vržete stran, z vsakim makaronom, ki ga ne pojeste, ker ste imeli prevelike oči, zavestno prispevate k pospešenemu razvoju kultur z večjim donosom, kamor v prvi vrsti spadajo GSO. Izračunajte, koliko hrane ste vrgli stran v zadnjem obdobju: rezultat je vaš prispevek k postopni uvedbi GSO, pa če še tako na glas tulite, da ste striktno proti. Kjer je povpraševanje, je vedno ponudba.
Andrej