11. maj 2009 20:58
Vilma, ti si padla v totalno proustovski filing. Samo, da je on imel kolačke, ti pa pečenko. Princip je isti, sve su ostalo nijanse. Namreč, tudi, če greš takoj v Toskano (jaz ti jo iz srca privoščim) in dobiš geografsko ta pravo meso in ta prave začimbe in tudi, če imaš ne vem koliko možnosti, da boš na lokaciji "glumila Jamieja"....se bojim, da to še ne bo TO. Tistega osnovnea okusa ne boš zadela, ker pač ne boš mogla reproducirati tistih okoliščin, ki so naredile, da je bil tisti mesek tako okusen. Ker verjetno tega nisi jedla v družbi zoprnih ljudi, temveč v kakšni prijetni. In ste imeli eno okej enrgijo, a ne? No vidiš, ta energija je povzročila točno tisti neponovljivi okus. In če se boš ti trmasto fokusirala na mešanje začimb, se ti utegne zgoditi, da ne boš opazila tiste energije, ki je bila takrat s teboj v Toskani in je verjetno tudi zdaj, tudi takrat ko jeste "govejo župco z nudlni" (kot sinonim za nepretenciozno kuhanje). Tako pač vidim stvari. Vendelina jr.