8. maj 2009 22:03
Ežoj dragi, zdaj bom pa ko teenager in bom na tvoj zadnji stavek samo z očmi zvila. Nekako takole kot na tejle slikici. Ja Ivačiča uporabim za vampe, da najdem odgovor na Kaj se že da v joto, delam pa po svoje. Pa še nekaj stvari imam označenih na kazalu (mimogrede, to je najbolj bedasto kazalo, kar jih je, ker je po straneh in ne po abecedi jedi! Ojoj!
In o tistem, kar si napisal o vampih, se strinjam. Tudi o pekočih stvareh, ki jih imamo pri nas sicer zelo radi, je tako, da ne maramo tako zelo pekoče, da ni nobenega okusa, ampak samo peče.
Curry smo imeli velikokrat na jedilniku dokler nisem imela par strank (echt Indijcev), ki so, kadar so prišli po kako zadevo, tako smrdeli po curriju, da je skoraj nemogoče opisat. Okrog sebe so imeli dobesedno "oblaček vonjav". Potem pa še prave distance niso mogli držat. Bolj kot sem se poskušala gugat na stolu za mizo, bolj so se naginjali nad papirovjem, ki so ga čitali ali podpisovali. Ko so enkrat pisarno zapustili in je prišla nova stranka, se je mnogokrat zgodilo, da je nova stranka mislila, da si kuhamo kosilo. Ne bi verjela, če ne bi sama tega doživela.
Prijatelja, ki kuha vampe pa opisuješ tako, da sumim da je en moj strica (pa ne tisti)
Vanja