1. apr 2009 8:54
Ja seveda šteje vzorec iz lastne družine, ker mnogim ni dano, da okusijo in spoznajo druge vzorce. Če pa bi nekje s kančkom ušesa ujeli,neko pozitivno razlago, diskusijo, primere dobre organiziranosti družine, srečne družine, pa verjamem, da bi bilo od 100 primerov npr. nasilnih sraršev,vsaj 5 primerov, ki bi začeli reagirati drugače. Ker verjamem, da je v vsakem človeku več dobrega kot slabega, samo dobro v človeku je treba zbezati na plano.
In niman se za dobro podkovano na področju šolskih sistemov pa tudi ne obešam svoje izobrazbe na veliki zvon, podala sem zgolj idejo, s tem pa upam, da bo mogoče , res upam da bo mogoče, idejo prebral kdo, ki jo bo znal bolje in bolj prepričljivo interpretirati na bojlj odmevnih javnih portalih ali celo medijih.
Seveda ni moč napisati recepta za dobro starševstvo, kot ga ni moč napisati za srečen zakon...., a ljudje se učimo iz primerov, tako slabih kot dobrih. In če nekdo iz lastne družine prinese nekaj slabega, bi mu bilo dobro kot protiutež dati nekaj dobrega, pozitivnega.
Mnogo je otrok, ki iz svoje lastne družine prinesejo negativni odnos in izkušnje, velikokrat ravno ti otroci ne dosežejo ravno visoke izobrazbe in dokončajo mogoče le srednjo šolo. Če so zreli ali ne šolstvo bi se za dobro vseh lako potrudilo vsaj za tistih 5 primerov med 100, ki pa mogoče so dovolj zreli. Socialni delavci pa bi mogoče bili primerni ljudje, ob še kakšnem dodatnem izobraževanju, ki bi skupaj z mladimi znali pripraviti zanimive , poučne mogoče malo komične diskusije o starševstvu. Vsaka stvar, tudi pravljica se da predstaviti na dva načina. Lahko jo zaigramo, kar bo za otroka zanimivejše in lažje doumljivo ter mu bo ostalo v spominu dalj časa, lahko pa ga posadimo za mizo in mu rečemo : zdej pa tih bod in me posljušej!! V obeh primerih pa ga praktično prisilimo, da nas posluša ali gleda. Rezultat, mislim da je jasno kdaj bo boljši.
Brihta