Obvezni predmet : starševstvo

31. mar 2009 20:27

mamamia je napisal/a:

Aja, te diskusije smo imeli včasih kar pri urah fizike, do njih je prišlo tudi spontano, spet drugič pri sociologiji, pa pri filozofiji in psihologiji, kakor je naneslo. Včasih smo debato predlagale kar sam dijakinje, včasih so se profesorji dogovorili med seboj za kakšno temo. Tako da se verejtno da kaj narediti tudi kar tako, brez prisile in učnega programa. Ali pa je danes res tako togo vse zapisano, da ni niti malo odstopanja od programa? Če je tako, je to slabo.   Mamamia mamamia

 

Ja hudirja, kam si pa ti hodila v šolo!!! Taka fizika bi  bila pa še men všeč!

 

 

Vanja

31. mar 2009 20:47

No, nisi ti tisti, ki bo odločal, kdo tukaj lahko pove svoje mnenje in kdo ga ne sme (oz. naj ga ne).

Se pa s tem, kar si napisal o vzorcih lastne družine nikakor ne strinjam. Je lahko tako, je lahko zelo, zelo drugače. In je lahko še marsikja vmes. Posploševanje in stereotipi - he, hvala.

31. mar 2009 22:41

Starševstva se lahko vsak uči, ki ima za to interes in dijaki, ga večinoma nimajo. Knjižice z navodili ne more biti. Starševstvo je odvisno od nas samih, kako se zavedamo kaj delamo v določeni situaciji, da nas ne premagajo čustva. V tem mesecu sem bila na dveh odličnih predavanjih o vzgoji otrok. Oba sta imela določen naslov in večina staršev je mislila, da bodo dobili direktna navodila: - če otrok stori to, moraš narediti to in to - če noče narediti nečesa, moraš narediti pač to... Tega ni. Smo pa spoznali, da lahko sami začutimo, kako je treba reagirati v določeni siruaciji, če malo razmislimo, zakaj se otrok tako obnaša. Kdor bo poskušal tako razmišljati, bo našel prava navodila. Marsikoga pa je potrebno naučiti, da bo začel o tem razmišljati in po moje je problem v tem, da se večini ljudem zdi to brez veze in se niti toliko ne potrudijo, da bi zase nekaj naredili in sploh šli npr. na tako predavanje. Saj nam knjižica z navodili o uporabi neke stvari tudi ne pomaga, če je ne želimo prebrati. LENČA http://www.moj-album.com/uredi/lencaa/144316

1. apr 2009 6:30

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

Največji problem danes je po mojem mnenju razvajanje otrok. Vsi smo dosti bolj zaposleni, kot so bile naše mame in zato izpolnjujemo vse otrokove želje. Pravzaprav so bolj zahteve. Starši bi se morali predvsem naučiti reci NE na veliko zahtev, dati dobre razloge, zakaj  ne ali pa poiskati alternativo[pika] Vanja

To! Kar naj bi veljalo tudi (ali morda celo bolj)za dedke in babice! kozamurnik

1. apr 2009 8:54

Ja seveda šteje vzorec iz lastne družine, ker mnogim ni dano, da okusijo in spoznajo druge vzorce. Če pa bi nekje s kančkom ušesa ujeli,neko pozitivno razlago, diskusijo, primere dobre organiziranosti družine, srečne družine, pa verjamem, da bi bilo od 100 primerov npr. nasilnih sraršev,vsaj 5 primerov, ki bi začeli reagirati drugače. Ker verjamem, da je v vsakem človeku več dobrega kot slabega, samo dobro v človeku je treba zbezati na plano. In niman se za dobro podkovano na področju šolskih sistemov pa tudi ne obešam svoje izobrazbe na veliki zvon, podala sem zgolj idejo, s tem pa upam, da bo mogoče , res upam da bo mogoče, idejo prebral kdo, ki jo bo znal bolje in bolj prepričljivo interpretirati na bojlj odmevnih javnih portalih ali celo medijih. Seveda ni moč napisati recepta za dobro starševstvo, kot ga ni moč napisati za srečen zakon...., a ljudje se učimo iz primerov, tako slabih kot dobrih. In če nekdo iz lastne družine prinese nekaj slabega, bi mu bilo dobro kot protiutež dati nekaj dobrega, pozitivnega. Mnogo je otrok, ki iz svoje lastne družine prinesejo negativni odnos in izkušnje, velikokrat ravno ti otroci ne dosežejo ravno visoke izobrazbe in dokončajo mogoče le srednjo šolo. Če so zreli ali ne šolstvo bi se za dobro vseh lako potrudilo vsaj za tistih 5 primerov med 100, ki pa mogoče so dovolj zreli. Socialni delavci pa bi mogoče bili primerni ljudje, ob še kakšnem dodatnem izobraževanju, ki bi skupaj z mladimi znali pripraviti zanimive , poučne mogoče malo komične diskusije o starševstvu. Vsaka stvar, tudi pravljica se da predstaviti na dva načina. Lahko jo zaigramo, kar bo za otroka zanimivejše in lažje doumljivo ter mu bo ostalo v spominu dalj časa, lahko pa ga posadimo za mizo in mu rečemo : zdej pa tih bod in me posljušej!! V obeh primerih pa ga praktično prisilimo, da nas posluša ali gleda. Rezultat, mislim da je jasno kdaj bo boljši. Brihta

1. apr 2009 10:02

Naj še jaz povem svoje mnenje. Najprej vprašanje: brihta, kaj te zanima,vprašaj, ti bomo povedali. Verjemi , da nas je tule cel kup, ki smo svoje otroke lepo vzagajali in vzgojili. Zadeva ni tako frapanta kot se včasih prikazuje v javnosti. Večina družin pa je, lahko mi verjameš v redu in otroci ki odraščajo v njih so deležni dobre vzgoje in predvsem ljubezni. In ravno ljubezen, zaželjenost je tista, ki je najbolj pomembna za razvoj otroka. Nisem nasprotnik najrazličnejši predavanj s področja vzgoje otrok, čeprav me različna straševska predavanja močno spominjajo na neke pretekle čas. Me pa moti, da ponavadi predavajo sicer strokovno dobro podkovani predavatelji, ponanavdi gre za ženske, ki pa v večini primerov sploh nimajo svojih otrok. Torej, imajo cel kup teroij vendar nobene prakse. Tukaj pa je stvar problematična, saj v vzgoji v resničnem življenju dostikrat odpove še tako dobra teorija. Žal je temu tako. Pri vzgoji je že prav , da vemo nekaj o tem vendar pa sem prepričan, da je glavnina že v nas samih torej tisto, kar smo si sami nabrali skozi življenje. Seveda je na prvem mestu dom in družina v kateri smo odraščali, potem je tukaj okolica in izobrazba. Ti dejavniki domala vsak dan vplivajo na nas same in nas včasih bolj drugič manj oblikujejo. Vse te izkušnje , znanja in ostala vedenja potem prenašamo naprej na naš zarod. Predavanja torej da, vendar do neke mere. Nikoli pa ne bom sprejemal nasvetov in teorij od nekoga, ki nima svojih otrok. Pa saj poznate tisti stavek: "Imel sem sedem teorij o vzgoji otrok in nobenega otroka. Danes imam sedem otrok in nobene teorije". Tako je to. LP hedonist

1. apr 2009 10:25

O vzgoji otrok imam pa kot starš vsak dan lekcije doma, ker pač vzgajam svojega otroka tako, da jaz njega vzgajam kot mama, on pa mene kot otrok. In ne, nisem prepričana, da je tako prav, ampak nam v družinskem okvirju tako odgovarja. Otrok je zdrav, srečen in nasmejan, pozna svoje meje in ima poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti, ki jih kot še ne sedemletnik tudi (s ponosom!) izpolnjuje. In se poleg vseh treningov in drugih obveznosti res veliko pogovarjamo, mu razlagamo, se crkljamo, skratka trudimo se skupaj preživeti čas čim bolj aktivno ukvarjati se en z drugim. Pa vidim že pri prvi sosedi, da je razlika od družine do družine, kot da živimo na drugem kontinentu. Se mi zdi, da bi mi kaka šola včasih že prav prišla, sicer pa menim, da tisti, ki ima interes, to sam poišče bodisi v revijah, bodisi s pogovorom v šoli ali kje drugje. Tisti, ki so sami sebi zadostni starši, pa itak vztrajajo pri svojem načinu vzgoje, ne glede na to, kako prav ali ne prav se to zdi nam, ki stojimo ob strani. Pa še tole za nameček, ko že razmišljamo o starših in starih starših. Star slovenski pregovor pravi: starši so za to, da otroka vzgajajo, stari starši pa za to, da ga razvajajo! helenag

1. apr 2009 10:26

Vanja_v_ZDA je napisal/a:

mamamia je napisal/a: Aja, te diskusije smo imeli včasih kar pri urah fizike, do njih je prišlo tudi spontano, spet drugič pri sociologiji, pa pri filozofiji in psihologiji, kakor je naneslo. Včasih smo debato predlagale kar sam dijakinje, včasih so se profesorji dogovorili med seboj za kakšno temo. Tako da se verejtno da kaj narediti tudi kar tako, brez prisile in učnega programa. Ali pa je danes res tako togo vse zapisano, da ni niti malo odstopanja od programa? Če je tako, je to slabo.   Mamamia mamamia       Ja hudirja, kam si pa ti hodila v šolo!!! Taka fizika bi  bila pa še men všeč!     Vanja

E, Vanja, to so bili časi. Druga gimnazija MB, takratna Gimnazija Miloša Zidanška. Krasen razrednik - učil nas je fiziko in poleg fizike, ki nam je, dekletom, ni priskutil, nam je natresel še nekaj pomemebnih življenskih nasvetov. Če povem, da smo ga v tretjem letniku, na njegovo pobudo, začele tikati, bo verjetno jasno, kako zelo smo se razumele z njim.

Vedno se je postavil za nas, a tega nikdar nismo izrabljale. Avtoriteto je imel kljub tikanju. Kot sem že prej omenila, tudi pri nekaterih drugih predmetih smo se pogovarjali o stvarehm, ki niso bile neposredno povezane s tem predmetom, kar samo kaže, da so nas tudi učili življenja, ne samo predmeta.

 

Gled vzorcev, ki jih otroci nesejo iz družin: lahko, da jih ponavljajo, lahko pa, da rečejo, da nikdar ne bodo živeli, kot so njihovi straši.

 

Mamamia

 

mamamia

1. apr 2009 10:42

Verjamem da se vsak stars s prihodom novega clana spopada z ogromno problemi in si zeli navodila za uporabo malcka. Pa na njegovo sreco tega ni. V srednji soli so dijaki lahko ze dovolj zreli da bi jih mogoce tema celo pritegnila, vecji problem vidim v samem izvajanju. Sama predavanja postanejo duhamorna, poleg tega pa poslusat neko teorijo kar tako (kar spomnimo se priprav na zakon, ki so ravno tako v osnovi OK, v praksi pa Bog pomagaj). Poleg tega je ze v sami stroki veliko razhajanj o tem kaj je prava vzgoja Sploh pa sola za starse ze obstaja, res pa je na prostovoljni ravni. Osebno menim da bi marsikomu bolj predmet starsevstvo prisel prav predmet Komunikacija ( tako med osebami istega kot nasprotnega spola), predmet Odgovornost za svoja dejanja predmet Obzirnost do socloveka, itd.... LP, R.

2. apr 2009 9:28

Menim, da je pouk o starševstvu, vse naloge in problemi , ki jih nosi starševstvo verjetno dobrodošli. Lahko pa se mladi, ki so za to tematiko zainteresirani srečujejo na kakšnih debatnih srečanjih na to temo, n.p.r v knjižnici , ali se v šoli naredi kakšen krožek .Mladi se srečajo s kakšnim gostom in preprosto podajajo svoja mnenja. Tale gost jih vodi, jim svetuje na osnovi izkušenj in tako nastaja zanimiva diskusija. LP Zlatka m.schafe