Recept za dolg in dober zakon

22. apr 2009 7:21

Wendy, bom upoštevala tvoj nasvet. Bom malo razmislila o tovrstnem terapevtu, meni se zdi pogovor med partnerjema boljši od terapevta ( koneckoncev - 40 in več let nazaj ni bilo zakonskih svetovalcev, pa zakoni niso tako propadali kot danes ). Mislim, da imamo danes vsega preveč, preveč smo zaposleni, živimo eden mimo drugega, časi so precej stresni...Tudi midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati, niti nisva imela časa za to in pri vsakem pogovoru se je ponavadi vnel prepir. Tudi sinovo tarnanje in njegove prošnje so dosti pripomogle, da sem ga vzela nazaj ( če ne bi bilo sina, bi se stvar verjetno odvila precej drugače ) in povem vam, ko vidiš iskrive otroške oči in nasmeh na ustnicah v globokem snu, ga ni lepšega občutka kot je videti svojega otročička tako zelo srečnega samo zato, ker sta starša spet skupaj. Saj pravim Weny; če nama življenje zdaj ni postavilo preveč ovir, bova šla naprej, v nasprotnem primeru pa bova pač končala in šla vsak po svoje...in to bo moral sin tudi razumeti. Mamamia, avto sem si že kupila. No, pa zamenjala sem tudi precej garderobe, pa frizuro, pa tri nove pare čeveljčkov sem si kupila. Mi je mož rekel, da dobro izgledam in da sem precej bolj samozavestna. In res je, zdaj sem jaz na vrsti. Nič več ne bom igrala samo gospodinje, mame in žene....tudi za prijateljice in prijatelje, ki so mi zdaj stali ob strani, si bom vzela čas ( verjemite, da sem v tem času ugotovila, da jih imam ogromno ). In mislim, da mi bo uspelo biti bolj srečna.

22. apr 2009 9:31

Meni se zdi, da je naša virtualna prijateljica štorklja na pravi poti, tudi glede samozavesti. Ker je tu na forumu lahko prebrala tudi kakšno pikro in morda pokroviteljsko, ampak je vse vzela v zakup, ni se odzvala užaljeno in v stilu, kaj mi pamet solite, kot se tu na forumu velikokrat zgodi. Morda so ji besede vseh nas, ki smo ji z najboljšimi nameni skušale napisati kaj prijaznega v pomoč in vzpodbudo, včasih tudi z malce obešenjaškega humorja, pomenilo prav tisti kanček, ki ga je potrebovala, da je dvignila glavo in se odločila, kot se je - v svoje dobro, ne glede na to, kaj si kdo drug misli o tej odločitvi. In tako je tudi prav. Štorklja, želim ti veliko veselih dni in da ti uspe v življenju, kot bo zate najboljše. Mamamia mamamia

22. apr 2009 9:47

Meni se je vedno zdel en tak zanimiv fenomen, kako se nekateri moški - po vseh objektivnih kriterijih sicer pravi testosteronski muškarci - spremenijo v jecljajoče in kimajoče fantiče, ko jih na primer žena pokliče po telefonu. Telefon zazvoni, on zavije z očmi, se oglasi, nato pa "ja, ja, bom pogledal, ja, ja, bom jaz zrihtal, ja, ja". Potem izgine iz službe za 5, 10 minut in se vrne s paketom listnatega testa, štruco kruha in bognedaj še kakšnim paketom vložkov. In to dedec, pred katerim smo pol ure nazaj vsi trepetali, ko je grmel na nas zaradi ne ravno posrečenega projekta. Ne samo to, da bo skočil v trgovino, naredil bo čisto vse kar bo treba, pa čeprav na račun svojega moškega dostojanstva. Hm. In potem sem se resnično in iskreno pri sebi vprašala, ali je z mano kaj narobe. Ker druge ženske očitno znajo takele dedce porihtat po svoji želji, da jim samo prikimavajo, medtem ko je najina zveza približek enakopravne večne vojne in miru med moškim in ženskim polom, ki sicer prinaša vzpone in padce, prikimavanja in zanikanja svojih želja pa zagotovo ne. Ampak danes sem vesela, da je z mano očitno nekaj narobe. Ker namreč ob kakšnih bolj sproščenih priložnostih natanko takšni moški začnejo svoje obsežne pustolovske pohode. To kar ne moreš verjeti. Kako je sposoben dopoldne v službi tekati po raznoraznih opravkih in igrati copato, zvečer na zabavi pa se našopiri ko purman in poudarja svojo moškost. ?!?! Moj point je ta, da po dozdajšnjem opazovanju in izkušnjah ravno tipi privezani na ketno ob prvi priložnosti zbezljajo. In to dobesedno. Malo spije, pa se mu utrga. Kako da je grozno, pa žena, pa otroci, pa odgovornost, pa blabla. Jah, prezgodaj/prepozno/slep/gluh/pijan se je poročil. In zdaj je kar je. No, on bi sicer že zdavnaj vse skupaj končal, ampak ker so v zvezi otroci... Verjetno nas je večina od kakšnega na ketni že kdaj poslušala kaj takšnega. Še vedno pa mi ni jasno, kako nekaterim ženskam to uspeva. Košuta Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 22. 2009 09:49

22. apr 2009 9:50

štorklja je napisal/a:

. Bom malo razmislila o tovrstnem terapevtu, meni se zdi pogovor med partnerjema boljši od terapevta ( koneckoncev - 40 in več let nazaj ni bilo zakonskih svetovalcev, pa zakoni niso tako propadali kot danes ). Mislim, da imamo danes vsega preveč, preveč smo zaposleni, živimo eden mimo drugega, časi so precej stresni...Tudi midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati, niti nisva imela časa za to in pri vsakem pogovoru se je ponavadi vnel prepir.

Ključni stavek v celi zgodbi je: midva z možem se nikoli nisva znala pogovarjati. Zaradi tega gre največ zvez narazen, ker se ljudje ne znajo pogovarjati. Pogovarjanje pomeni to, da se sogovornika posluša in se mu odgovori po tem, ko slednji konča z govorom. Pa pogovarjanje pomeni, da se ne vztraja totalno na svojem mnenju zgolj za to, da se dokaže, da imam prav. In če se nekdo ne strinja z mano, tega se ne jemlje kot napad nase. In kompromis ni nekaj, v katerem je nekdo zmagal in nekdo izgubil. V angleščini ločijo med "talking to each other" (se pogovarjava) in "talking at each other" (govoriva drug drugemu). Samorazlagalno, ne? Da se pride do te pameti in da jo človek tudi prakticira (in ne samo načelno pristaja nanjo) se pride zgolj na en način in sicer tako, da si prej malo polomiš zobe in da malo v tišini jokaš in da ti je blazno žal in ko jeza in trma mineta, takrat se pač človek odloči, da pogleda, kaj za vraga ga je pripeljalo do takega stanja in kaj v sebi in na sebi lahko popravi, da se mu take stvari ne bodo več dogajale. Ker popravimo in spremenimo lahko samo sebe. Partnerja ne bomo (pa tudi, če mu vgradimo sledilni čip), otrok tudi ne, tašče tudi ne...še psa ne.... Človek lahko samo prizna, da je v veščini pogovarjanja slab. To pa zaradi tega, ker se ni imel prilike naučiti, kako se to dela. Tega vzorca bi se moral človek v osnovi naučiti v svoji prvi družini. Ampak je dejstvo, da kopiranje vzorca prejšnje generacije ne pomaga. Štorklja, si omenila zakonce, ki so skupaj zdržali 40 let (in malo potrpeli....)... Se spomnim, ko sem ravno na tem topicu nekaj strani nazaj omenila situacijo, ko matere svoje hčere vzgajajo v "malo potrpi v zvezi" in kako se ženske temu upirajo...in so se vsula mnenja naših članic, da če pa kaj res ne odobravajo pri svojih mamah, je pa ravno tisto, ko so jih učile "stisni zobe, potrpi in ne postavi se zase, počakaj, da vihar mine in bodi malo prijazna...". Skratka, s pristopom "stisni zobe" se pač nihče ne bo naučil pogovarjati (ne moški in ne ženska) - kvečjemu bo govoril drugemu skozi stisnjene zobe. Tudi razmišljanje o tem, kako so pa nekateri in včasih zdržali brez svetovalcev....Pa kaj potem? Tudi če bi vsi pari na svetu zdržali brez svetovalcev in zgolj eden od parov ne, bi imel ta par še vedno pravico, da spozna, kje ga lomi in zakaj ga lomi in da to spozna brez tega, da si člana para drug drugemu nabijata odgovornost za fijasko (ti si vsega kriv/a.....!) Meni se vedno bolj zdi, da se tisti, ki se ne znajo pogovarjati, v zelo velikem deležu. Zelo veliko ljudi je skupaj tudi zaradi tega, da en drugega najedajo, ker drugega ne znajo. Zelo veliko ljudi je skupaj, ker so se na eni točki v mladosti srečali in ker so bila ravno ta prava leta, so še malo seksali in ko se je to dogajalo nekaj mesecev, so se poročili in potem so se zgodili otrok in krediti in tako deset-petnajst let in je bilo vse skupaj v stilu "nit ne smrdi, nit ne miriše", dokler niso nekje na šestnajstem letu ugotovili, da ne poznajo niti svojega partnerja in da nimajo pojma, zakaj se njihovi pubertetni otroci obnašajo tako, kot se in jim ni bilo čisto nič jasno. In take frustracije ljudje razrešujejo bodisi z ljubimcem/ljubimo, novim poslom (da se ni treba ukvarjati s familijo) ali pa tako, da pogledajo, kdo od znancev ima še bolj "nit-ne-smrdi-nit-ne-miriše" družinsko situacijo in to iščejo toliko časa, dokler med znanci ne najdejo koga, ki je tozadevno še večji luzer (in vsi imamo take znance, od katerih smo vsaj v enem elementu boljši, a ne?).... Tale odstavek je sicer blazno klišejast opis življenjskega stila zelo veliko ljudi in na žalost se bo v njem našlo zelo veliko ljudi. Ampak nikomur ni treba, da živi tak kliše. Vsak lahko to izboljša. Sicer verjamem, da si vsak to želi. Ampak pravo vprašanje je, ali si upa. Vendelina jr.

22. apr 2009 9:51

BTW, košutič, spominjaš me na mene pred desetimi leti)))))))))))))))) Oziroma, upam, da si zdaj ukapirala, zakaj človek glumi alfa samca v službi in najeda sodelavce? Zaradi tega, ker ni prepričan vase. Če bi bil, potem bi našel arhetipsko žensko s katero bi delil življenje. Ampak, ker si tega ni upal, je dobil kakega ljubosumnega zmaja, ki ga potem šeta po vložke (ker, treba je imeti kratko ketno, da ovca ne zbezlja na sosedov pašnik). Take gromovniki so ponavadi copate. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 22. 2009 09:55

22. apr 2009 10:11

Košuta je napisal/a:

, Še vedno pa mi ni jasno, kako nekaterim ženskam to uspeva. Košuta Sporočilo je spremenil(a) Košuta dne 22. 2009 09:49

Meni tudi ni jasno kako jim to uspeva. Je pa včasih fajn kako tako poznat, da lahko vsake toliko, svojega moškega malo spomniš na to oz. tako žensko. K

22. apr 2009 10:48

Sama iz neposredne bližine opazujem ravno eno tako zgodbo - kje drugje kot v službi (ker smo tak mastadontsko-nacionalno-kulturno pomemben kolektiv, lahko glede na species v njem že po prvem dnevu vneto prikimavaš misli "Nič človeškega mi ni tuje" - verjemite!). Skratka, ona sredi dvajsetih, on proti štiridesetem. Saj bi djala, da sta po obnašanju kot cicibana, pa bi bila to žalitev za cicibane. In on jo ima blazno rad ne glede na to, kaj se v nekem trenutku naprdne. Tako ji je nekega dopoldneva, ko je šel po malico, prinesel njen najljubši sir/salamo in pa hlebček polnozrnatega kruha (po možnosti najboljšega in najdražjega). Nakar je ona PONORELA, da tega kruha paže ne bo citiram "žrla" in da bi ona raje žemljo. In je šel - bumbar - nazaj v trgovino, s tem da jo je vmes še klical, ali bi rada veliko ali malo žemljo. In je hotela malo in ji je prinesel malo. Ampak ker je zajebal s kruhom, je surlila potem še kakšen dan. Poleg tega mu je težila, zakaj si je (on sicer vnet kolesar) zdaj spomladi na streho avta namontiral plastiko za kolo. Ker v tisto plastiko lahko vtakneš dva pecikla, kar potrjuje njeno teorijo, da ima gotovo drugo. Ampak on potem razlaga naokoli, da jo ima rad in da je res nekaj posebnega. Ne ga srat. Poleg tega takle teater zganjata pred vsemi, da se že cela bajta križa in si dela norca iz njiju. No, in takšno prepirčkanje je vsak dan na sporedu, kar je za ostale milo rečeno precej moteče. Pa vsak teden narazen/skupaj, pa on ima drugo, pa na eni sliki se je z drugo objemal, prasec (čeprav nas je bilo na skupinski sliki mislim da šest); po drugi strani pa lahko od njega slišimo, da ona noče imeti otrok, on bi jih pa imel celo vojsko. Pa kaj je s folkom. Ampak okej, ljudje smo različni. Da on ni prepričan vase, je jasno. Ne razumem pa takšnih žensk. Če ne drugega - kako lahko seksaš s kužkom, v katerega si spremenila svojega moškega? Danes ful pisarim, ker se mi ne da delat Košuta

22. apr 2009 11:16

Košuta, tako se mlada ženska obnaša takrat, ko trenira, do kod lahko gre. Ponavadi tak trening izvaja na prijaznem osebku, s katerem ji je fino, ji pa ne povzroča metuljčkov v trebuhu. Trening "do kod lahko grem" mlada ženska izvaja zaradi: - tega, ker je v bistvu zaljubljena v nekoga drugega, ki je nedostopen in potem sublimira na nekom, ki pa je dostopen - tega, ker je doživela kakšno razočaranje in se čisti na naslednjem... To počne do trenutka, ko se ponovno zaljubi. Včasih se pa usoda malo poigra s tako žensko in potem se ona zaljubi točno v tistega, ki ga je prej šetala amo-tamo, samo da on potem ni več zainteresiran. Vse jasno? Vendelina jr.

22. apr 2009 11:16

KARMINA je napisal/a:

. Meni tudi ni jasno kako jim to uspeva. Je pa včasih fajn kako tako poznat, da lahko vsake toliko, svojega moškega malo spomniš na to oz. tako žensko. K

Ja, Karmina, kar pomeni, kako je lahko srečen in zadovoljen, skratka uresničile so se mu sanje, da je našel takšno žensko kot si ti (ne mislim tebe osebno), ki je mila, zadovoljna in srečna s svojim izbrancem, ga ne "maltretira" in ne enega takšnega zmaja, ki bi ga držal na ketni. He, he preverjeno drži! Moycaa Sporočilo je spremenil(a) Moycaa dne 22. 2009 11:21

22. apr 2009 11:39

ja, ja to z zmaji - obstajajo mar ne? takrat pa je težko.. lahko si zagreniš življenje.. jaz sem ga imela takega v drugačni obliki.. prijaznega, a nesposobnega maminega sinčka in mi je prišlo do vrh glave - igrati drugo violino in drugo mamo.. halo?! ženska mora biti moškemu na prvem mestu - saj je z njo intimen v vseh pogledih.. ko pa drugi komandira - tašče itd, je pa žalost... no, in tako sem končala skoraj šestletno zvezo.. in čutim olajšanje, a menda tudi neko jezo, ali kaj vem kaj.. potreben je čas.. energije pa imam dovolj, kar je dobro... če se vam da tolažit, se pa kar izprsite... občudujem pa potrpežljive ljudi, jaz sem kar malo premalo... pa, pa in hvala!!!!!!!!!!!!!!!!!! inteligentka