Recept za dolg in dober zakon

27. mar 2009 15:06

Štorklja,

želim ti močne opore prijeteljic in družine ter notranje moči, da se čimprej spet postaviš na noge in v polnosti zaživiš. Sta pa tule na KulSLo najmanj dve, ki sta šli čez podobno kot ti in danes imata obe krasna partnerja... in sta videti zelo srečni. Tudi tebe še čaka sreča, samo ne zanemari se.

tulka

27. mar 2009 16:25

Zelo veliko žensk nekje v otroštvu sliši tisto, da bodo same nekoč žene in matere in potem to idejo nezavedno nekako predela v to, da ženska mora "najti nekoga" (poglejte, kolikokrat se to termin pojavlja v povezavi z ženskami in kako redko se to isto uporablja v povezavi z moškimi, pa si moški tudi "želijo nekoga"). Ko punce odraščajo velikokrat od ženskega dela svojega sorodstva slišijo "ali že imaš koga, si že našla koga" in potem grejo punce na vrat na nos v iskanje. V kombinaciji z mladostno romantičnostjo in prepoznavanju življenja skozi zaplete iz pravljic in telenovel.....potem res "najdejo koga". In potem je tisti "quiero casarse contigo" in potem je čez kakšno leto prvo soočenje z resnico. In takrata povedo svojim mamam, kako je "ni tako, kot sem mislila, da bo, sem mislila, da me bo razumel.....", nakar potem reče mati tisti kiler od nasveta : Veš, ti kar malo potrpi, je treba veliko potrpeti, ti kar stisni zobe in bodi tiho, jaz to počnem že trideset let.... Meni se ta zgodba ni zgodila, sem jo pa tolikokrat slišala, da mi je blazno znana, skoraj tako, kot da bi bila moja. No, če grem nazaj na tisti famozni napačen nasvet: stisni zobe in trpi (pravilen je: postavi se zase, samo če se znaš postaviti zase, znaš tudi delati kompromise) - ženska postane lady takrat, ko se emancipira od tistega "stisni zobe in trpi". In se nauči, kaj so negativni čustveni vzorci, kdaj in kje jih je dobila in kako se jih bo znebila. In za tako pozicijo ni nikoli prepozno. Itak nas ima večina v biografiji vsaj eno zvezo, ki se je obupno končala in hvala bogu, da se je. Ker smo dobile drugo šanso, da smo se naučile, kaj pomeni postaviti se zase. In da lahko vsak dan znova pogledamo, kako smo napredovale, odkar tistih buteljnov ni več v naših življenjih. Vendelina jr.

27. mar 2009 16:53

Joj, me je kr groza. Moja mama mi točno to reče: v življenju je treba veliko potrpet.

Da bi se pa ona kdaj postavila zase, ali pa za svoje otroke. Nikoli. Močno upam, da nisem prevzela čisto vseh njenih negativnih lastnosti. Na vem sicer kako naj to ugotovim, ker nase težko objektivno gledam.

27. mar 2009 17:23

Etka, moja babica je ločena, prav tako mama, pa je babica mami ob njeni ločitvi vseeno pamet solila, češ, a nisi mogla malo potrpet. Resnično upam, da se punce danes vzgaja v drugačnem duhu in da ta mentaliteta počasi izginja. Že tako je kratko to naše življenje, zakaj bi "stiskali zobe"? Da nas bodo v nebesih bolj obrajtali, mučenike? Dajte, no. Seveda prineseš iz familije neke negativne vzorce, ampak, kot je rekla V. jr. - najprej jih moraš prepoznati, potem pa jih odpraviti. Če ne sam, pa s strokovno pomočjo. RadaJem

27. mar 2009 17:30

Ognjič je napisal/a:

sploh ne morem razvozlat, kater je zdej vzrok za dolg in srečen zakon proxime in Vendeline , pa še tiste zvezdice niso v knjigi šifer pojasnjene Ognjič Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 27. mar 2009 10:36:48

Ognjič, pa si ti ziher, da gre za zvezdice? Po mojem sta tile dve prebrisanki mislili nekaj drugega, bolj zaobljenega (prva črka je K.......)saj veš...tista stvar, ki se jo dobi v paru, pa različnih barv sta lahko, pa nstai za pojest, samo omenjat se ju baje ne sme preveč pogosto, da ne skalimo teme

Mojca

27. mar 2009 17:46

Štorklja, ti pa prisluhni nasvetom Nene, Vendeline, Katarine in drugih , ki ti sporočajo: ne očitaj si, rada se imej! Čeprav si niti v najhujših sanjah ne upam predstavljati, da bi me tako razočaranje nad ljubljeno osebo kdaj doletelo,sem pa sama stala dvakrat ob strani dvema dobrima prijateljema, ki sta doživljala to, skozi kar greš ti, ti želim tudi jaz sporočiti tole: žalost in žalovanje sta v tvojem primeru nekaj popolnega naravnega. Joči, joči, če te stiska, izpovej se tvojim najbližjim - ne premlevaj vsega sama, če ti je tako lažje. Predvsem pa - odkrito se pogovori s sinom o svoji žalosti. Otroci trpijo, ko vidijo starše brez energije, zaprte same vase in potem tudi sami žalosti ob odhodu enega od staršev ne znajo sami preboleti in predelati. Zaupaj mu, kako ti je hudo priznaj mu, da si "čudna" zaradi tega, hkrati pa mu zagotovi, da bo on še vedno imel mamo in očeta, ki ga imata oba rada.  Boš videla, tudi on te bo znal potolažiti, tako kot to znajo samo ljubljeni otroci, hkrati pa bo spoznal, da to, da si žalosten in prizadet, ni narobe in zato nisi nič slabši, pač paje to obdobje, ki ga vsak človek enkrat spozna in se mora naučiti, kako "priti skozi".

Draga Štorklja, želim ti, da najdeš pogum, in se pripraviš na novo življenje. Nisi sama, s tabo je tvoj sin in s tabo bodo tvoji najbližji prijatelji in domači. Vso srečo!

Mojca

27. mar 2009 17:56

Pozdravljeni, jaz imam trenutno isto krizo, po 8 letih zveze. Kaj sem ugotovila že po nekaj dneh, ta so za vse skupaj toliko krivi starši. Posredno in seveda nenamerno, ampak name imajo oz. so imeli prevelik vpliv, zato nisem znala ceniti svojega mnenja niti mnenja svojega bivšega. Ker vem, da sama tega ne morem odpraviti in se naučiti imeti rada samo sebe, ter potem še ostale iščem terapevta, ki mi bo to pomagal. Je bilo pa včeraj lažje kot predvčerajšnjem in danes je lažje kot je bilo včeraj! Štorklja mislim nate in ti želim vse najboljše. tamara

27. mar 2009 20:06

Ladies, to, kar ugotavljate - to, kar so vas po pomoti naučili starši, to ima ime in sicer gre za negativne čustvene vzorce. Te stvari se dajo popraviti. So knjige in terapije, nekaj o tem se da tudi dobiti z guglanjem. Ne bodite jezne na starše - so mislili najbolje, pa so naredili kozlarijo. To se pač zgodi vsakomur z otroci. Ni pa treba, da ste zaradi tega "malo potrpi", jezne in nesrečne. To se da popraviti. Lep vikend vsem s čim manj negativnih čustvenih vzorcev želim. Vendelina jr.

27. mar 2009 22:08

Hvala za tolažo in nasvete..... z vašo pomočjo mi bo uspelo. Ne morem verjeti koliko dobrih prijateljic imamna kulinariki. HVALA VAM, RES HVALA.......

28. mar 2009 1:00

štorklja je napisal/a:

Hvala za tolažo in nasvete..... z vašo pomočjo mi bo uspelo. Ne morem verjeti koliko dobrih prijateljic imamna kulinariki.HVALA VAM, RES HVALA.......

Veš, Štorklja, jaz mislim, da si že s tem, ko si zbrala pogum, da svoje razočaranje, žalost in občutek praznine podeliš z nami, pokazala, da je v tebi moč, ki te bo gnala naprej. S tem svojim zapisom si se začela boriti - zase in za svoje nadalnje življenje. Štorklja, naj ti ne bo nerodno, če boš sesuta, še bolj otožna ali pa kar naenkrat evforična - vse to si ti, zato ..... rada se imej, kaj čem rečt

Pa še kdaj napiši, kako ti gre!

Mojca