Spanje mojega kmalu 3-ega sina

12. feb 2009 17:21

Se strinjam s predhodniki, to v bistvu je usmerjanje pozornosti nase.

Bi pa priporočil knjigo Otroško spanje - brez joka v sanje. Nam je obrnila tole spanje za 100%.

Harmonika, naš tavelik je izsiljeval z bruhanjem (seveda, ko mi je mami to omenila, sem bil seveda sveto prepričan, da to ni res!). Samo usmerjanje pozornosti nase.

V glavnem, ko smo ugotovili poanto (resda po več tedenskem tonamernem opazovanju), sem ga parkrat poslal v kopalnico, kjer sicer je bruhal, vendar ni bil deležen nobene pozornosti. Je bil začuden, zakaj nisem šel z njim. Seveda je sledil pogovor (ki je mimogrede koristil tudi meni), kjer sem mu pojasnil, da se ne pustiva izsiljevati. Po enem tednu ni niti enkrat več bruhal iz trme!

Je pa res, otroci so taki psihologi, da ni res. V momentu najdejo šibko točko in se potem obesijo nanjo.

strippy

11. avg 2009 13:12

Tudi jaz bi vas prosila za en nasvet. Imam dve hčerki. Eno staro 4,5 let, ki od začetka spi v svoji sobi celo noč brez problemov. Druga, stara 7,5 let pa ne. Problem je v tem, da jo je strah. Pravi da so se v šoli pogovarjali in je sošolka povedal, da je nekdo prišel v stanovanje ... in tako moja tamala misli da bo nekdo prišel. Gre celo tako daleč, da sva jo pustila v sobi (z odprtimi vrati sobe in prižgano očno lučko, v sosednji sobi setrica v drugi midva) in ji vse razložila, da z nama ne bo mogla večno spati. Pa se je stiskala pod oddejo in kričala "nekdo je notri, ati poglej nekdo je prišel"... to tako da sem se še jaz prestrašila. Seveda sva ji spet dovolila v spalnico, vsa se je tresla in jokala. Ne vam kaj naj naredim, da bo spala v svoji sobi. evanika evanika

11. avg 2009 13:28

kaj pa če jo pelješ k kakšnemu psihologu? Pa da ne bo kdo mislil, da se mi zdi čudno, da je otroka strah. Zelo veliko otrok je strah, enih več drugih manj. Odvisno kako njihovi možgančki predelujejo zadeve. Ampak, če se ti zdi, da zadeva traja že predolgo, da ji niste kos, ne bi bilo slbo, če bi vprašala še psihologinjo za drugo mnenje. mogoče bi vprašala tudi na med over net, kako bi se tega strahu rešli. No našega šestletnika je tudi včasih strah in če slišim da ne more zaspat, da joče, ker ga je strah, pol ga grem v sobico iskat in ga dam k nama na sredino, da se pomiri, ko pa zaspi, ga nesemo nazaj v njegovo posteljo. Ampak on še sam prizna, da je blo zaradi tega in tega( ponavadi kakšna risanka dosti krat scooby doo) in reče, da jih ne bo več gledal. glede tatov, smo se pa lepo pogovorili, da ne morejo v hišo, ker je zaklenjeno, smo šli pogledat skupaj, da je res, pa da smo visoko, da ne morejo v hišo,... Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

11. avg 2009 13:49

za vse tiste, ki hodijo k otrokom spat, da se to ne bo nadeljavalo (seveda z izsiljevanjem) tja do 9 leta. Ja prav sem napisala, saj do 9 leta je hodila spat k hčirkici mamica ene znanke. anitram1

11. avg 2009 14:14

Evanika mogoče je tvojo hčer res strah, ampak v vsem je če mene vprašaš tudi precej izsiljevanja. Poskusi s tem, da ko začne s tem, da je nekdo v stanovanju prižgeš vse luči in skupaj z njo pregledaš vse prostore. Potem pa naj sama zaklene vhodna vrata in mogoče k vratom pristavite še kakšen stol, da bo vstop težji. Vsekakor je potrebno vztrajati, da kljub vsemu spi v svoji sobi, saj vendar ni več tako zelo majhna in bi si morala dati kaj dopovedat. Po moje je tudi bolje, ampak če res ne gre drugače, da si ti pri njej v sobi dokler ne zaspi in greš potem v svojo sobo kot pa da ona neprestano hodi k vam. Sin moje sodelavke je spal na sredini do 12 leta prav na račun takih fint. patka

11. avg 2009 14:26

O kriza, do 12 leta!! No moram povedat, da se to pri nas ne dogaja. res je razlika, če se to zgodi 2x na leto, al pa se konstantno dogaja vsako drugo noč, ali pa še več. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/

11. avg 2009 16:50

Ko sem rodila prvo hčer, sem imela točno razdelano, kje in kdaj bo spala , no, ona je imela čisto svoje predstave, hehe. Bilo je pestro, tudi jokat sva jo pustila enkrat, pa se je sirota po petih minutah pobruhala od silnega napenjanja, da bi jo ja slišala... In namesto da bi takrat lepo zaspala, sem jo najprej stuširala, pa preoblekla, potem pa smo skupaj zaspali :)

Sčasoma so predsodki plahneli, bolj ko sem bila utrujena, manj pomislekov sem imela. In ko smo dobili še drugo hčero, nisem nikoli prav točno vedela, v kateri postelji se bom zjutraj zbudila, kar naprej smo se nekaj selili .

Zdi se mi, da smo prav zaživeli šele takrat, ko smo se nehali obremenjevat s tem, kaj je prav in kaj ne, pa da hčeri ne bosta razvajeni ipd. Kar se spanja tiče, definitivno STA  razvajeni. Pa kaj potem. Punci odraščata in opažam, da ju čedalje teže dobiva v najino posteljo

jasna

11. avg 2009 17:00

Aja, pa še odgovor za evaniko!

Noč ima svojo moč, hčero je sigurno res strah. Tamala je še premajhna, večja pa ima bolj natančno predstavo, kaj se ji lahko zgodi. Jaz bi ji kupila kakšno prijazno lučko (ene res krasne, prav tonamenske, imajo v IKei) in jo pustila v njeni sobici prižgano čez noč... Mogoče bi ji bila všeč kakšna glasba ali pomirjujoča pravljica... Pa povejte ji, da so k sošolki lahko vlomili, ker so pozabili odklenjena vrata ali kaj podobnega. Pri vas pa ja ne bodo vlamljali, kot prvo doma ne hranite dragocenosti, imate hudega soseda, pa še česa se spomnite In tako kot je strah prišel, bo tudi odšel, brez skrbi 

jasna

11. avg 2009 20:21

Poznam dekle ki je spalo na sredi postelje, pri starših, dokler ni dobila fanta,ki je začel spati pri njej.Resnica, sama mama mi je o tam govorila, ne misliti da nimajo prostora, imajo zelo veliko hišo.Toliko o tem za tolažbo. adalbert

11. avg 2009 20:37

Imam sina starega 9 let.Tudi problemi da ga je strah.Ima pa še dober izgovor,ker imava atija v špediciji bo med tednom spal pri meni,da mene ne bo strah,med vikendom ko pa pride ati pa je izgovor da bi rad spal pri njemu,ker ga med tednom ne vidi je ga pa v resnici strah,če pa že gre spat v svojo posteljo kar se zelo redko zgodi pa obvezno ponoči pride nazaj k nama "mami mene je strah",kak dolgo še bo to?Smo že razmišljali da bi mu čisto na novo preuredili sobo mislite da bi kaj pomagalo ekorenci